Spanje je podcenjen življenjski eliksir. Spanje nam lahko podaljša življenje. Ponoči se telo skenira in popravlja škodo. Možgani se resetirajo. Če telesu tega ne omogočimo, trpi tudi naša duševnost.
Človeško telo se ravna po cirkadialnem ritmu, ki ima periodo dolgo približno 24 ur. Cirkadialni ritem telesu omogoča, da je podnevi dejavno, ponoči pa se obnavlja. Ima zelo velik vpliv na življenje skoraj vseh živih organizmov. Od zelo preprostih, kot je gliva Neurospora, rastlin in vinske mušice, ter tudi na evolucijsko višje razvite organizme, kot smo sesalci.
Omejitev modre svetlobe
Z umetnimi viri svetlobe, kot so televizorji in računalniki z LED zasloni, smo danes izpostavljeni svetlobnemu spektru z veliko modre svetlobe. To sicer vsebuje tudi sončna svetloba in nam čez dan koristi pri budnosti, pozornosti, odzivnosti. Ponoči pa od vsega svetlobnega spektra prav modra svetloba najbolj zavira nastajanje in izločanje melatonina. Melatonin je hormon, ki je ključen pri uravnavanju spanja. Da nas modra svetloba zvečer ne moti pri spanju, si na mobilnik naložimo program, ki zmanjša modro svetlobo, nekateri pametni telefoni imajo to omejitev že naloženo (filter modre svetlobe, ki ga podnevi izključimo), prav tako si lahko tak program naložimo na računalnik (program f.lux). V spalnici pred spanjem izključimo tudi vse druge vire svetlobe, tudi najmanjše. In spimo pri spuščenih roletah.
Formatiranje možganov
Središče za »telesni mir« je v možganih. Zanj je odgovorno živčno vozlišče suprachiasmatic nucleus v hipotalamusu, ki ureja cirkadialni ritem, pa tudi telesno temperaturo, hormonske cikle in druge življenjske funkcije. Če tega sistema ne zmotijo stres, okoljski dražljaji ali kemično-tehnični vplivi na telo, dobi telo priložnost, da se med spanjem spočije in opomore. Spanje je, tako kot sta voda in hrana, poglavitno za preživetje: varuje nas pred boleznimi in pred duševnim razkrojem.
Med kakovostnim spanjem se vse možganske funkcije na novo formatirajo, telo pa se skenira vse do celične ravni ter obnavlja in popravlja škodo. V spanju so naši možgani zelo dejavni. Tudi sanje so neka oblika dražljaja za obdelavo podatkov. Sanjamo vselej, tudi če se sanj ne spominjamo.
Francoski general in cesar Napoleon Bonaparte (1769–1821), ki je bil znan po tem, da je malo spal, se je s svojim izrekom kar precej uštel. Dejal naj bi, da so štiri ure spanja za moške, pet za ženske, šest pa le za idiote, torej duševno omejene ljudi. Glede na to, kar so danes znanstveniki dognali o pomenu spanja, bi lahko dejali, da je ravno obrnjeno. Hudo pomanjkanje spanja lahko namreč povsem poruši našo duševno celovitost in duševno zdravje. Več o tem pa prihodnjič.
