Praznino občutimo kot notranji primanjkljaj. Primanjkljaj je pogosto tako boleč, da beseda praznina ne zadostuje. Praznino zaznavamo kot lakoto, notranji vakum, črno luknjo ali prepad.
Praznino občutimo kot notranji primanjkljaj. Primanjkljaj je pogosto tako boleč, da beseda praznina ne zadostuje. Praznino zaznavamo kot lakoto, notranji vakum, črno luknjo ali prepad.
Ko so ob koncu življenja vprašali Carla Junga, ali še obstaja upanje za človeštvo, je odgovoril: "Samo, če se bo dovolj posameznikov na tem planetu soočilo s svojo notranjo senco. Človek ne doživi razsvetljenja, če si zgolj prestavlja podobe svetlobe, ampak če ozavesti svojo temo. Ker pa je ta postopek neprijeten, iz tega razloga ni popularen. "
Ljubezen do sebe pomeni tudi, da opustimo vlogo žrtve. Veliko ljudi se ne zaveda, da ima miselnost žrtve. Lažje nam je zdrsniti v prepričanje, da nimamo nadzora nad svojim življenjem. A vsakič, ko ne vidimo, da smo mi tisti, ki imamo nadzor, obstanemo v vlogi žrtve.
Skupaj sva gulila šolske klopi. Bil je tih, zamišljen, molčeč. Po skoraj tridesetih letih pa, na moje veliko začudenje, pred mano stopi odločen, zgovoren mož, nič več neroden in sramežljiv. »Alen Marič, si to res ti?,« ga začudena vprašam in kar ne morem verjeti prijetni spremembi, ki se je zgodila v njem. Nič kaj presenečen se nasmehne in pomenljivo pritrdi: »Ja, saj veš, leta naredijo svoje.« In ta leta pomenijo na tisoče ur, ki jih je posvetil proučevanju hipnoterapije, s katero danes ljudem doma in po svetu pomaga dvigniti kakovost življenja. Seveda me je zanimalo, zakaj se je tega sploh lotil, pa sem ga, po moje, na dolgo in široko zasliševala …
Nič v življenju ni samo po sebi umevno. Niti razmerje. Treba ga je znati graditi. In ga potem tudi negovati. Dan za dnem.