Uredništvo

Življenju dodajamo leta, letom dodajamo zdravje.
 
Slovenci smo po dolgosti življenja peti narod na svetu. Lepo se sliši.
 
In vendar je, kot vse kaže, tudi pri nas medicina, za srčno-žilnimi boleznimi in rakom, tretji povzročitelj prezgodnjega odhoda s sveta. Že pred desetletji smo zasnovali revijo Zdravje, zdaj pa je tu Preventiva, ki nam bo iz meseca v mesec kazala pot, kako naj skrb za svoje zdravje prevzamemo sami; da bomo dodali življenje letom in letom zdravje.
 
Barbara Černe

Obnovljivo je povezano s čistim, zelenim, zdravim in dobrim za planet. Ja, les je obnovljiv, vendar kot gorljiv material nima teh pozitivnih lastnosti. Kljub temu »na drva« kurijo številni, celo ustanovitelj podjetja BuildingGreen (Gradimo zeleno) Alex Wilson.

»Njegova hiša je zasnovana učinkovito. Je skoraj povsem pasivna, kar pomeni, da ne potrebuje skoraj nič gretja. V nasprotju s hišami na Aljaski, kjer nacepijo tone lesa za ogrevanje in kjer je zrak slabši kot v Pekingu, ta hiša porabi zelo malo lesa. Sosedov skoraj nima, gostota prebivalstva pa je nizka. Ogrevanje z lesom ni primerna rešitev za ljudi, ki živijo blizu skupaj. Toda hiša sredi gozda, ki se redko uporablja?« se sprašuje Lyod Alter na spletnem portalu treehugger.com.

Alternative niso lepe. Nekateri prisegajo na črpalke na zrak, ki se napajajo z elektriko. Toplotna črpalka je klima, ki pozimi deluje obratno kot poleti, ampak v koči si tega najbrž ne predstavljamo. Primerna je samo za ogrevanje, saj pri nizkih zimskih temperaturah pod lediščem toplotna črpalka ni učinkovita. Alternativa je ustekleničen propan (zelo drago fosilno gorivo) ali elektrika. Toda oskrba z električno energijo je nepredvidljiva, pogoste so težave na omrežju zaradi naravnih nesreč. Na alternativo se zato ne moremo sklicevati.

Nekaj let nazaj je veljalo, da je les kot obnovljiv vir bolj zelen kot fosilna goriva. Okoljski pisatelj Mark Gunther jo je imenoval »tehnologija obnovljivih virov energije, ki ni cenjena«. Zeleno energijo so povezovali z revnimi in delavskim razredom. Ker je bilo zbiranje in razdeljevanje lesa delovno intenzivno, je pripomoglo h gospodarski aktivnosti. Zelo zanimiva spletna stran Families for Clean Air (Družine za čisti zrak) našteva razloge, predvsem v urbanih naseljih. Prebivalci kanadskega Quebeca so zapisali, da je kurjenje drv edini in največji vir emisij drobnih delcev in kako zelo nevarno je lahko.

Med vsemi delci, ki nastajajo pri kurjenju z lesom, so tisti, ki imajo zračnodinamični premer enak ali manjši od 2,5 mikrometra, najbolj zaskrbljujoči za zdravje. Ti delci so tako majhni, da prekrijejo površino pljučnih mešičkov, ko jih vdihavamo. S tem škodujejo izmenjavi plinov, kar vpliva na dihalni in srčno-žilni sistem; posebej se njihov vpliv čuti pri simptomih astme in vnetju bronhijev. Zimski smog, h kateremu močno prispeva tudi les, s katerim ogrevamo, je v glavnem sestavljen iz teh drobnih delcev. 

Učinki dima na zdravje

Potencialni učinki visokih koncentracij onesnaževal v zraku (tudi dima) na zdravje

onesnaževalci

 

 

 

 

učinki

 

 

ogljikov monoksid

CO

glavoboli, slabost, omotica, poslabšanje angine, težave s srcem

hlapne organske spojine

VOC

draženje dihalnih poti in težave z dihanjem; nekatere hlapne organske spojine so rakotvorne, na primer benzen

akrolein in formaldehid

-

vnetje oči in dihal

drobni delci

PM 2.5

vnetje dihalnih poti, poslabšanje srčno-žilnih bolezni in smrtnost

dušikovi oksidi

NO X

vnetje dihalnega sistema, bolečina pri dihanju, kašelj, pljučni edem

policiklični aromatični ogljikovodiki

PAH

nekateri PAH delci so mutageni in rakotvorni

dioksini in furani

-

najverjetneje rakotvorno

                   


»Les moramo kuriti v mejah normale. Bolj kot vir energije, ki ga ljudje uporabljamo za gretje, je pomemben način, kako jo uporabljamo. Kot je nekoč zapisal arhitekt Terrell Wong: če zmanjšamo potrebe po gretju za 90 odstotkov, potem občasno gretje s premalo učinkovitim nemškim kotlom ni tako huda stvar,« zaključuje Alter. Vsako gorivo ima ogljični in zdravstveni odtis, bodisi pri viru ali na mestu uporabe.

Banner - oglas5

NASLOV UREDNIŠTVA

Revija Preventiva
Cigaletova 5
1000 Ljubljana

Prijava na e-novice

Vas je naša vsebina pritegnila? Če želite biti na tekočem z novimi podobnimi vsebinami, se prijavite na naše e-novice.

Kontakt z nami

+386 (0)51 635 735
info@preventivarevija.si