Uredništvo

Življenju dodajamo leta, letom dodajamo zdravje.
 
Slovenci smo po dolgosti življenja peti narod na svetu. Lepo se sliši.
 
In vendar je, kot vse kaže, tudi pri nas medicina, za srčno-žilnimi boleznimi in rakom, tretji povzročitelj prezgodnjega odhoda s sveta. Že pred desetletji smo zasnovali revijo Zdravje, zdaj pa je tu Preventiva, ki nam bo iz meseca v mesec kazala pot, kako naj skrb za svoje zdravje prevzamemo sami; da bomo dodali življenje letom in letom zdravje.
 
Barbara Černe

Znanstveno je dokazano, da glasba pomirja, spodbuja domišljijo, krepi voljo, lajša bolečine, znižuje krvni tlak, odpravlja stres in pozitivno deluje na organizem

Znanstveniki so že davno potrdili, da glasba vpliva na naše najgloblje občutke, da s pozitivnimi vibracijami vzpostavlja psihično ravnotežje in ustvarja občutek zadovoljstva in radosti. Zvočne vibracije pozitivno delujejo na možgane, pod vplivom lahkotnih, prijetnih melodij se zmanjšuje izločanje hormona stresa. Zdravljenje z glasbo ni nekaj novega, ampak so to terapijo uporabljali že davno, v civilizacijah, v katerih so verjeli v zdravilno moč prijetnih tonov. Stari Grki so glasbo poslušali celo goli, da bi jo občutili tudi na koži. Že Pitagora je rekel, da je odnos človeka do glasbe odraz harmonije v vesolju. Številne študije so dokazale, da terapija z glasbo vpliva na razvoj psihomotoričnih sposobnosti, na sluh in osredotočenost, da pomaga pri osvajanju socialnih veščin in da pomaga razvoju otrok s cerebralno paralizo.

Kvantna glasba

Glasba blaži depresijo in sprošča, spodbuja domišljijo, krepi voljo, blaži bolečine, znižuje krvni tlak, odpravlja stres in usklajuje organizem.

Znanost to pojasnjuje na naslednji način: prijetni toni delujejo na tisti del možganov, ki sprejema in predeluje informacije preko sluha, kar zmanjšuje izločanje stresnih hormonov in spodbuja tvorbo naravnih analgetikov in endorfinov – hormonov sreče. Človek je energijsko bitje in vsaka njegova celice vibrira s točno določeno frekvenco, kar pomeni, da telo tvori točno določeno melodijo. V kolikor je skladna, pomeni, da smo zdravi, disonantni toni pa so znak, da se v telesu nekaj dogaja in da nekaj v telesu ni v ravnotežju. To je v glavnem največji potencial zdravljenja z glasbo: možganski valovi se poslušno odzivajo na vsako frekvenco, ki jo prejmejo, in glede na to, da je zvok vibracija, delujejo na vse dele telesa, to je na fizično, čustveno in duhovno raven. Na ta način se lahko ciljno zdravijo številne težave in jačajo kognitivne sposobnosti.

Valček znižuje krvni tlak

S proučevanjem vrednosti povišanega krvnega tlaka, sladkorja v krvi in holesterola so dobili presek tonalitete od 90 do 98. Ta tonaliteta ustreza osebam, ki imajo povišan pritisk, slabo srce in sladkorno bolezen. Za kombinacijo srčnega popuščanja, previsokega krvnega tlaka in povišanega holesterola so primerne melodije priznanega britanskega kitarista Marka Knopflerja ali Valček cvetja Petra I. Čajkovskega. Pri srčnem popuščanju v kombinaciji s sladkorno boleznijo bodo prijale kompozicije Annunzija Paola Mantovanija, skladbe Peera Gynta, Beetlesi in pesmi Antonína Dvořáka. Raziskave kažejo, da so umetniki bolehali za boleznimi, ki jih zdravi prav njihova glasba. Bachova (Johann Christian Bach) dela v večini primerov pomagajo pri zniževanju visokega pritiska, takšnega pa je imel že skladatelj. Antonio Vivaldi je imel epilepsijo, zato njegova glasba pomaga vsem epileptikom. Johannes Brahms je bolehal za astmo, njegov glasba pa blaži težave z dihanjem. Verdija so mučile neznosne migrene, zato njegove note blažijo močne glavobole.

Gozdna simfonija

Strokovnjaki priporočajo enostavne metode, ki pomagajo, da se um in telo očistita od slabih ritmov, a to je v glavnem bivanje v naravi. Narava sklada lastno glasbo in ritem, pa naj gre za šumenje vetra, valovanje morja, zven strele … Naše telo in duša sta naravnana na te frekvence in zato nas lahko tudi zdravijo. Namesto glasnosti, ki nas uničuje, nas zvoki narave učijo lepote bivanja, počitka, vrstnega reda dela, enostavnosti, skromnosti in primernosti vseh živih bitij v naravi.

Mozartov učinek

Poslušanje glasbe pomaga pri učenju in krepi spomin, ta pojav pa je poznan kot Mozartov učinek. Študenti kalifornijske univerze so ugotovili, da so dosegli učenci, ki so pred testom poslušali Mozarta, boljše rezultate kot tisti, ki niso poslušali nič. Razlog za to lahko tiči v dejstvu, da možgani za predelovanje glasbe uporabljajo iste prenosne kanale kot spomin. Bolj kot je zvok harmoničen, ritmičen in obarvan, več sestaavin ima, ki pri poslušalcu spodbudijo celo paleto občutkov, od prijetnih do neprijetnih. Dokazano je, da se plod v maternici sprošča ob poslušanju Mozartove glasbe in se obrača k izvoru zvoka, medtem ko na koncertih, kjer je glasba preglasna, poskuša pobegniti. Strokovnjaki svetujejo, naj otroci od malih nog poslušajo Mozarta, zlasti Simfonijo v G-molu, Figarovo svatbo in Čarobno piščal. Otroška pozornost je kratkotrajna in poslušajo naj dela, ki niso daljša od petih minut. Zaželeno je, da poslušajo glasbo, medtem ko se igrajo.

Vir: Magična Zona

 

 

Banner - oglas5

NASLOV UREDNIŠTVA

Revija Preventiva
Cigaletova 5
1000 Ljubljana

Prijava na e-novice

Vas je naša vsebina pritegnila? Če želite biti na tekočem z novimi podobnimi vsebinami, se prijavite na naše e-novice.

Kontakt z nami

+386 (0)51 635 735
info@preventivarevija.si