5 stvari, ki jih moramo vedeti o sončnih kremah

»Kožni rak je eden od najpogostejših rakov v Sloveniji, povezan pa je s čezmernim sončenjem,« je zapisano v registru raka za Slovenijo. Vsako leto zboli več kot 2.000 oseb, kar 34 pa jih umre. Morda je prav, da že sedaj poiščemo primerno zaščito pred soncem.

Ni pomembno, kakšno barvo kože imamo, zaradi prevelike izpostavljenosti soncu lahko kljub vsemu dobimo raka. V večji nevarnosti smo, če imamo:

  • svetlejšo polt
  • kožne pege ali če nas hitro opeče
  • blond ali rdeče lase
  • modre ali zelene oči
  • če je kožnega raka imel kdo v družini

Sonce lahko povzroči poškodbe na koži v manj kot 15 minutah. To je razlog, da uporabimo zaščito tudi ob oblačnih dnevih. Zaščita pred soncem ne traja dolgo. Če smo na prostem več kot nekaj ur, se moramo večkrat namazati. Zaščito nanesemo večkrat tudi v primeru, če se bolj potimo ali po plavanju.

Nerazumljive oznake. Kaj moramo vedeti:

  • UVB so kratki ultravijolični žarki, ki poškodujejo kožo in povzročajo raka.
  • UVA je ultravijolično sevanje, ki na dolgi rok povzroča škodo, staranje kože in kožnega raka.
  • SPF je kratica za Sun Protection Factor oziroma sončni zaščitni faktor. Ščiti nas pred poškodbami kože. 15 minut traja, da naša koža na soncu pordeči; če nanesemo kremo s to zaščito, traja 15-krat dlje, da pordečimo.
  • Širok spekter pomeni, da smo zaščiteni pred UVA in UVB.

Niso vse zaščite enake. Nekatere celo ogrožajo zdravje. Izogibati se moramo zaščiti pred soncem, ki vsebuje:

  • vitamin A ali retinil palmitat, saj lahko pospeši rast kožnih tumorjev.
  • super visok SPF (50+) pred soncem – čeprav ščiti pred sončnimi opeklinami, ne ščiti pred UVA žarki
  • oksibenzon, ki lahko pride v krvni obtok in deluje podobno kot estrogen. To lahk

Še ena učinkovina v nekaterih zaščitah je titanov dioksid. To je dobra zaščita pred soncem, vendar je strupen, če ga vdihavamo, če je v obliki prahu. Izberimo izdelek, ki ne vsebuje te sestavine oziroma:

  • zaviralce UV sevanja širokega spektra s SPF 30 ali več
  • na opoldanskem soncu bodimo le 10 minut
  • pokrijmo glavo in najbolj občutljive dele
  • ne pozabimo na zaščito oči
  • izognimo se solarijem

Plusi in minusi sončenja

Davek na opekline je lahko visok. Premalo sončenja pa lahko povzroči hudo pomanjkanje vitamin D, ki ima še bolj negativne posledice za zdravje – rahitis, nekatere vrste raka, multiplo sklerozo in druga težja obolenja. Ker Slovenci živimo v območju, kjer dobimo premalo vitamina D, je zaželeno, da od novembra do aprila jemljemo dodatke.

Telo igra pomembno vlogo pri kožnem raku. Nekateri ljudje so bolj ogroženi kot drugi. Če je bil kožni rak v družini, bi morali biti še bolj previdni, ko gremo na sonce. Pomembna je tudi barva kože. Ljudje s temnejšo poltjo so manj izpostavljeni kožnemu raku. Po drugi strani pa je pri teh zgodnje znake težje odkriti. Temnejša kot je polt, manjša je možnost, da telo absorbira D-vitamin. Melanin dejansko upočasni tvorbo vitamina D, kar pomeni, da bolj kot je polt temna, več sonca potrebujemo. Michael Holick, ki se je vrsto let ukvarjal z raziskovanjem vitamina D, je bil leta 2004 ob službo, ker je priporočal pet do deset minut direktne izpostavljenosti soncu (več v knjigi The UV Advantage).

Območja bližje ekvatorju dobijo več sončne svetlobe, kar pomeni, da so izpostavljena močnejšim UV žarkom v krajšem časovnem obdobju. Prav tako je poleti tam več UV sevanja kot pozimi. Če smo naravno blond ali rdečelasi in imamo svetlo polt, zadošča le nekaj minut dnevno, da dobimo zadostne količine vitamina D v primerjavi z ljudmi