Ljudje pust praznujejo po vsem svetu, in sicer v tednu pred krščanskim obdobjem posta in refleksije. Po vsem svetu praznovanje vključuje parado s kostumi in glasbo, pa vendar ima vsaka država svoje edinstvene tradicije. Morda se sploh ni treba pridružiti karnevalom na prostem, morda ga za otroke pripravimo kar doma. Tako, da pečemo palačinke.
Za karneval v Belgiji (Carnaval de la Laetare) se skupina 200 moških obleče v belo in natakne dolge rdeče nosove. Gledalce posipavajo s konfeti in posušenimi prašičjimi mehurji v obliki balona. Gre za parodijo.
V Bolgariji (podoben običaj je na Balkanu in v Grčiji) se za povorke v mestih moški oblečejo v ovčje ali kozje kože. Nosijo še lesene maske in velike zvonove, s katerimi med hojo in plesom odganjajo zle duhove. S folkloristi prinašajo dobro letino, zdravje in srečo.
Italija ima veliko pustnih karnevalov. Največji je beneški (Carnevale di Venezia), saj ga vsako leto obišče kake 3 milijone ljudi. Beneški karneval slovi po dovršenih maskah in kostumih in po tekmovanju za najlepše maske ("La maschera più bella").
V Düsseldorfu v Nemčiji se četrtkov karneval imenuje dan starih žensk (Altweiber), v Kölnu pa dan žensk (Wieverfastelovend). V nekaterih mestih ženske ‘vdrejo’ v vladne stavbe, prerežejo moškim kravate in tradicionalno poljubijo, kogarkoli želijo. Parade, ki se jim pridruži tisoče ljudi v kostumih, so ne glede na zimske temperature.
Karneval v francoski Nici (Carneval de Nice) slovi po tisočih pisanih cvetov v sprevodu, ki poteka po mestnih ulicah. Jahači v kostumih mečejo cvetje med gledalce oziroma obiskovalce.
V Veliki Britaniji, na Irskem, v Avstraliji, Novi Zelandiji in v Kanadi, na pustni torek pečejo palačinke. Gre za krščansko tradicijo, po kateri naj bi jedli posebno bogata živila in uporabljali jajca, mleko in sladkor. V Angliji tekmujejo v peki palačink od leta 1445, zmaga tisti, ki jih peče najhitreje.
Maslenitsa (Мáсленица) je karneval v Rusiji. Številni pravoslavni kristjani pred krščanskim lentom uživajo mleko, sir in druge mlečne izdelke in so igrivega vedenja, ki je kasneje, v duhovnem postnem času prepovedano. Ta dan jedo palačinke, se igrajo na snegu, se oblačijo, plešejo in poslavljajo od zime. Skozi mesto nosijo tudi pustno maskoto (gospo Maslenitso), ki jo ob koncu festivala vržejo na kres, s čimer oznanijo konec zime.
Največ zabave za otroke pa imajo med karnevalom v Gvatemali. Kaskaroni so prazne jajčne lupine, napolnjene s konfeti (majhni koščki raznobarvnega papirja) in zavite v robec. V času karnevala otrokom na glavi razbijajo kaskarone in jih prhajo s konfeti.
Beseda pust, ki jo je poznal že Trubar, je verjetno nastala iz »mesopust«, to je iz besed meso in postiti se ali iz meso in pustiti, kar bi bil dobeseden prevod iz italijanskega izraza carneleva v pomenu »opusti meso«. Iz italijanskega carneleva je nastala beseda carnevale, iz te pa evropska kulturna beseda karnevál v pomenu »praznovanje pusta« ali »pustovanje, pust«. Danes je pri nas izraz mesopust zastarel in se ne uporablja več, v ruskem okolju pa še vedno pomeni »štiridesetdnevni post.« (vir: wikipedija)