Sladkor škoduje žilam, možganom, živcem, očem, srcu in ledvicam.
Nedavna belgijska raziskava je potrdila povezavo med uživanjem sladkorja in rakom. Raziskovalci so izsledke objavili v reviji Nature communications: kvas, ki je vseboval veliko glukoze, je zelo spodbudil iste proteine, ki mutirajo znotraj človeških rakavih tumorjev in povzročijo, da rakave celice rastejo hitreje od normalnih. Za hitrejšo rast potrebujejo več kisika (krvi) in energije (sladkorja).
Vladni prehranski »strokovnjaki« na oni in tej strani luže so desetletja dajali zeleno luč sladkorju v naši prehrani, češ da ne predstavlja tveganja za zdravje, če te »sladke« kalorije pokurimo. Sčasoma so priznali vlogo sladkorja pri razvoju debelosti in sladkorne bolezni tipa 2. A sladkor pri sladkorni bolezni poškoduje še krvne žile, možgane, živce, oči, srce in ledvica.
Sladkorna bolezen tipa 3
Sladkor botruje tudi razvoju drugih kroničnih bolezni, med drugim Alzheimerjeve bolezni, ki jo ameriški zdravnik, medicinski antropolog in epidemiolog dr. Marc S. Micozzi imenuje kar sladkorna bolezen tipa 3. Dr. Micozzi pristavlja, da ima sladkor vlogo tudi pri razvoju srčno-žilnih obolenj, ki v ZDA pokosijo največ ljudi. Tudi v Sloveniji je po podatkih iz leta 2015 daleč največ prebivalcev umrlo zaradi bolezni srca in ožilja (386 umrlih na sto tisoč prebivalcev), bolezni raka pa so bile drugi vzrok smrti (300 umrlih na sto tisoč prebivalcev). Pri ženskah so pri nas na prvem mestu smrti zaradi bolezni srca in ožilja (461 umrlih na sto tisoč prebivalcev), pri moških pa rak (339 umrlih na sto tisoč prebivalcev).
Gonja zoper holesterol in maščobe
V šestdesetih letih prejšnjega stoletja je industrija sladkorja začela skrivno kampanjo, s katero je odvračala krivdo za srčna obolenja od sladkorja k prehranskemu holesterolu in maščobi. Seveda za te trditve niso imeli prav nobenih dokazov, izsledke pravih raziskav o vlogi sladkorja pri teh obolenjih pa so pometli pod preprogo, da niso prišli v javnost. S tem pa so zameglili tudi vzroke za raka in porabili desetletja in milijone denarja, da bi krivdo za raka naprtili maščobam.
In to kljub temu da je bilo v tem času že znanstveno dokazano, kako rastejo rakave celice. Za to potrebujejo več kisika (krvi) in glukoze, to je sladkorja, ki nastane s prebavo določene hrane in ki potem služi kot vir energije. Tedaj je bilo tudi že znano, da rakavi tumor botruje rasti novih krvnih žil iz že obstoječih žil (proces imenujemo angiogeneza), ki raka oskrbujejo z več krvi, napolnjene s kisikom in glukozo (krvnim sladkorjem).
Otto Warburg odkril vzrok za raka
O povezavi med sladkorjem in rakom namreč vemo že vsaj od leta 1931, ko je nemški znanstvenik Otto Heinrich Warburg (1883–1970) za odkritje osnovnega vzroka za nastanek rakave celice dobil Nobelovo nagrado. Odkril je, kako človeška celica pretvori sladkor v energijo. Dejal je: »Rak ima lahko nešteto sekundarnih vzrokov. Toda ima samo en primarni vzrok: namesto da bi celice porabljale kisik (kot zdrave celice), začno fermentirati sladkor. Torej je Warburg odkril, da je sladkor primarni vzrok raka. In drugič, da rakave celice prenehajo dihati kisik in začno fermentirati več sladkorja.