Karies ali zobna gniloba je kronična bolezen zob, ki vpliva tako na ustno kot tudi na splošno zdravje posameznika. Čeprav se obolevnost za kariesom v zadnjih letih zmanjšuje, je zobna gniloba še vedno najpogostejši vzrok za obisk zobozdravnika, zato je prav, da spoznamo dejavnike, ki to bolezen povzročajo ter načine, kako jo preprečiti in ohranjati zobe zdrave.
Na nastanek zobnega kariesa vpliva več med seboj prepletenih dejavnikov, najpomembnejši so: mikroflora (zobne obloge), kakovost trdih zobnih tkiv in sline, prehrana in čas. Na te dejavnike pa lahko pomembno vplivamo s preventivnimi ukrepi in tako zmanjšamo obolevnost za kariesom.
Najpomembnejši preventivni ukrep je vsekakor redna in temeljita ustna higiena, s katero odstranjujemo zobne obloge, ki so gojišče za bakterije. Če oblog dlje časa ne odstranimo z zobnih površin, se začnejo debeliti, kariogene bakterije (Streptokoki, Laktobacili) pa imajo dovolj časa, da fermentirajo ogljikove hidrate zobnih oblog in sprostijo kisline, ki povzročijo demineralizacijo trdih zobnih tkiv. Zobe si je zato potrebno ščetkati vsaj dve minuti dvakrat na dan, zjutraj in zvečer, poudariti pa velja, da je pomemben del pravilne in temeljite ustne higiene čiščenje medzobnih prostorov. Da bi preprečili nastanek zobne gnilobe med zobmi, se priporoča vsakodnevno večerno čiščenje medzobnih prostorov z zobno nitko oz. medzobno krtačko. Ustrezna ustna higiena pa je ključnega pomena tudi za preprečevanje bolezni obzobnih tkiv in za ustno zdravje nasploh.
Najpomembnejši ukrep za preprečevanje kariesa je redna in temeljita ustna higiena.
Poleg higiene pa na količino in sestavo zobnih oblog močno vpliva tudi prehrana. Izogibati se moramo mehki, lepljivi hrani ter hrani, ki vsebuje veliko enostavnih ogljikovih hidratov (Sladkarije). Povečati moramo vnos trde hrane z vlakninami (sveže sadje, zelenjava), ki poveča iztok sline, hkrati pa zahteva močnejše in daljše žvečenje, kar pripomore k boljšem čiščenju zob. Mleko in mlečni izdelki (jogurt, sir) vsebujejo kalcij in druge minerale, ki ščitijo zobe in nevtralizirajo kisli pH po obroku. Sladke pijače naj nadomesti voda. Svetuje se tudi uporaba ne fermentirajočih ogljikovih hidratov (ksilitol, sorbitol), ki jih bakterije ustne flore ne morejo razgraditi. Na nastanek kariesa vpliva tudi pogostost prehranjevanja. Število obrokov je treba omejiti, in sicer 5-6 obrokov na dan (3 glavni in 3 vmesni), s čimer zmanjšamo nastajanje kislin in posledično raztapljanje trdih zobnih tkiv.
Zobni gnilobi se lahko izognemo tudi s pravilno prehrano
Na kakovost trdih zobnih tkiv lahko vplivamo z uporabo fluoridov, ki jih v telo vnesemo predvsem z zobnimi pastami in ustnimi vodami, nekaj pa tudi s hrano in pijačo. Fluoridi imajo več pozitivnih učinkov: zmanjšajo topnost sklenine, pomembno vlogo pa imajo tudi pri zmanjševanju demineralizacije in pospeševanju remineralizacije začetnih karioznih lezij. Ker zmanjšujejo tveganje za nastanek in napredovanje kariesa, se jim prepisuje velik pomen. Za preventivo kariesa je ključna prisotnost ustrezne koncentracije fluoridov na površini sklenine, zato je najpomembnejša topikalna aplikacija fluoridov (zobne paste, ustne vode, premazi), ki deluje direktno na trda zobna tkiva. Redni topikalni vnos fluoridov več kot enkrat dnevno vpliva tudi na zmanjšano število bakterij S. Mutans in količino plaka, zato se priporoča vsakodnevno uporabo zobne paste s fluoridi.
Ena izmed metod za preprečevanje kariesa pri otrocih in mladostnikih je tudi zalivanje jamic in fisur na griznih površinah ličnikov in kočnikov. Pri nekaterih posameznikih so jamice in fisure tako globoke, da jih je praktično nemogoče popolnoma očistiti z zobno krtačko, zato začne na teh mestih zastajati plak, kar privede do nastanka kariesa. Da bi se temu izognili, fisure in jamice preventivno zalijemo. Pri otrocih in mladostnikih, ki imajo veliko aktivnih karioznih lezij in visoko tveganje za karies (pogosto uživanje enostavnih ogljikovih hidratov, slaba ustna higiena , majhna izpostavljenost fluoridom,.) se zalije vse za karies občutljive jamice in fisure, pri otrocih brez kariesa pa le globoke fisure, kjer zastaja plak.
Na koncu velja poudariti, da so za preprečevanje kariesa in njegovih posledic izrednega pomena redni obiski pri zobozdravniku, ki bo pacienta seznanil z dejavniki in stopnjo tveganja za razvoj kariesa ter ga motiviral za izvajanje preventivnih ukrepov in nadaljnje redne kontrole tudi takrat, ko še nima kliničnih težav.
Redni obiski pri zobozdravniku naj bi si sledili vsakih 6 mesecev.
Chris Vrčon, dr. dent.med