Uredništvo

Življenju dodajamo leta, letom dodajamo zdravje.
 
Slovenci smo po dolgosti življenja peti narod na svetu. Lepo se sliši.
 
In vendar je, kot vse kaže, tudi pri nas medicina, za srčno-žilnimi boleznimi in rakom, tretji povzročitelj prezgodnjega odhoda s sveta. Že pred desetletji smo zasnovali revijo Zdravje, zdaj pa je tu Preventiva, ki nam bo iz meseca v mesec kazala pot, kako naj skrb za svoje zdravje prevzamemo sami; da bomo dodali življenje letom in letom zdravje.
 
Barbara Černe

»Intenzivna telesna vadba ni koristna za dolgo življenje. Kadar naše telo preplavijo prosti radikali, pride do okvar vitalnih celic srca, možganov in osrednjega živčevja, saj se celice ne razmnožujejo in ne obnavljajo,« poudarja dr. Richard Lippman.

V svojem dolgoletnem raziskovalnem delu je odkril, da intenzivna telesna vadba poškoduje naše telo. Z 'intenzivno vadbo' ima v mislih pretirano raztezanje in krčenje prsnega koša, kar povzroči več kot osemkratno porabo kisika. Takšno čezmerno porabo povzroči na primer hiter tek na tri kilometre. Tako povečanje porabe kisika ustvari ogromne količine kisikovih prostih radikalov v naših celicah, kar preobremeni naravne obrambne linije. In kadar naše telo preplavijo prosti radikali, pride do okvar vitalnih celic srca, možganov in osrednjega živčevja. Pri starejših ljudeh se to najbolj pozna, ko jim lasje osivijo, obraz pa se jim vidno postara že po enem letu takšne vadbe.

Sindrom nenadne smrti

Za normalno zdravo življenje je vsakodnevno gibanje seveda nujno. A pretirano 'osemkratno' naprezanje ustvarja proste radikale in ogroža naše telo, kar lahko posledično povzroči možgansko kap, srčni infarkt, osivelost ter dolgoročne okvare vitalnih organov. Najslabša posledica je sindrom nenadne smrti ali nenaden srčni infarkt, ki lahko doleti navidezno zdrave tekače. Sindrom nenadne srčne smrti nima namreč nič skupnega s povišanim holesterolom, temveč je posledica osemkratnega povečanja nastajanja kisikovih prostih radikalov, trdi dr. Lippman.

»Prosti radikali so zavezniki smrti. V mladosti izvorne celice, nezrele celice in hormoni v našem telesu dopolnjujejo in obnavljajo telo, v starosti pa se to dogaja v veliko manjši meri. Nikar ne sprožite osemkratnih oksidacijskih kaskad prostih radikalov. Izogibajte se uporabi opevanih fitnes centrov, v katerih se lahko znojite 24 ur na dan. Raje se ukvarjajte z zmerno vadbo in obenem vsak dan uživajte učinkovite lovilce prostih radikalov. Ti bodo zmanjšali tveganje za pojav nenadne srčne smrti in preprečili dolgoročno okvaro katerega od telesnih organov.«

Stradanje vsak drugi dan?

Dr. Lippman pravi, da je veliko ljudi v zmoti, ker mislijo, da jim bodo intenzivna telesna vadba in skrajne diete upočasnili hitrost staranja. Zanj je postenje vsak drugi dan škodljivo, v nasprotju pa naj bi bilo tudi z mnogimi znanstvenimi študijami. Metode, opisane v njegovi knjigi »Ostani pri 40-ih – brez diet ali naporne vadbe«, zato v nasprotju z drugimi uspešnicami od vas ne bodo zahtevale, da vsak drugi dan stradate in se odrekate hrani. »Znanstveniki z Univerze Cornell so dieto s stradanjem odkrili leta 1935 na modelu laboratorijskih miši, ki so jih hranili vsak drugi dan. Ugotovili so, da se je njihova življenjska doba podaljšala za približno polovico. Vendar pa to ne velja za človeka. To lahko potrdim z vso gotovostjo, saj je veliko uglednih zdravnikov, ki so se posvečali medicini proti staranju, umrlo, si skrajšalo življenje ali utrpelo zdravstvene težave prav zaradi takšnega načina prehranjevanja. Nisem nasprotnik občasnega posta, odrekanje hrane vsak drugi dan pa vam bo škodovalo,« trdi dr. Lippman.

Anja Drašler

Dr. Richard Lippman je vodilni strokovnjak na področju medicine proti staranju. Za svoje raziskovalno delo je bil nominiran za Nobelovo nagrado za medicino. Njegova priporočila o tem, kako odložimo staranje, povzemamo po knjigi »Ostani pri 40-ih – brez diet ali naporne vadbe« (www.misteriji.si; 19,90 €).

Banner - oglas5

NASLOV UREDNIŠTVA

Revija Preventiva
Cigaletova 5
1000 Ljubljana

Prijava na e-novice

Vas je naša vsebina pritegnila? Če želite biti na tekočem z novimi podobnimi vsebinami, se prijavite na naše e-novice.

Kontakt z nami

+386 (0)51 635 735
info@preventivarevija.si