Senilnost, sladkorna bolezen, srčno-žilne bolezni, srbeča koža, nespečnost, porast telesne teže, boleče mišice, lupus, mentalna zaostalost, hripav glas, slabši sluh, edem obraza, fibromialgija, migrenski napadi in še in še. Izvidi ne pokažejo nič točno določenega, težave pa še vedno ne izginejo. Vzrok morda tiči v metuljasti žlezi pod adamovim jabolkom.
Komaj trideset gramska žleza ščitnica je odgovorna za nastanek številnih hormonov, ki jih oddaja v krvni obtok. Najpomembnejša med njimi sta T3 in T4. Hormona T3 in T4 med potovanjem po krvi pomagata pri pretvorbi kisika in kalorij v energijo. Kadar pretvorba ne poteka pravilno, se to odraža v številnih težavah, na primer v depresiji, preveliki telesni teži ali utrujenosti. Ščitnični hormoni pomembno vplivajo na skoraj vsako telesno celico, tekočine, tkiva in dogajanja v telesu, med drugim na delovanje srca, presnovo maščob, beljakovin, ogljikovih hidratov, na črevesje, moč mišic in na razpoloženje. Ta majhna žleza je telesni termostat in katalizator. Telesno temperaturo uravnava z izločanjem dveh hormonov, ki nadzorujeta hitrost, s katero telo izgoreva kalorije in porablja energijo. Kadar je ščitnica premalo dejavna in ne proizvede dovolj ščitničnih hormonov, govorimo o hipotireoidizmu; če deluje premočno in sprošča preveč hormonov, pa o hipertiroidizmu.
Temperaturni test
Če žleza ne deluje normalno, je to možno ugotoviti z navadnim termometrom, je ugotovil ameriški zdravnik dr. Broda O. Barnes. Meni, da merjenje temperature veliko bolj zanesljivo pokaže delovanje ščitnice kot standardne krvne preiskave, pri katerih izmerijo le koncentracijo T3 in TSH (hormon hipofize, ki stimulira ščitnico) v krvi. Meritve telesne temperature pa zabeležijo, koliko energije se pravzaprav ustvarja v telesnih celicah.
Takole svetuje dr. Brod Barnes v ameriškem zdravniškem učbeniku: zvečer pred spanjem dobro stresimo termometer in ga položimo na nočno omarico zraven postelje. Takoj ko se zjutraj zbudimo, vtaknimo termometer pod pazduho in mirno ležimo 10 minut. Če je ščitnica preveč dejavna, bo temperatura višja od povprečne, če je ščitnica premalo dejavna, pa bo temperatura nižja od povprečne. Normalna telesna temperatura, izmerjena pod pazduho, je med 36,6 in 36,8 stopinj Celzija. Če opazite, da je vaša temperatura redno nižja od te vrednosti, je priporočljivo, da opravite krvne preiskave za oceno delovanja ščitnice. Izvidi so pogosto 'normalni' tudi, kadar ščitnica ne deluje pravilno. Tovrstne preiskave pokažejo namreč le to, koliko ščitničnih hormonov kroži v krvi, ne povedo pa, kako ti hormoni delujejo na celični ravni. Preden zaznamo motnje v delovanju ščitnice, se lahko izgubi kar sedemdeset odstotkov ščitnične funkcije.
Do težav s ščitnico pride zaradi dednih in okoljskih dejavnikov. Od slednjih je najpogostejši pomanjkanje joda in nekaterih drugih mineralov, na primer selena. Delovanje ščitnice zavirajo tudi nekatera živila, na primer repa, zelje, gorčica, soja, olupki arašidov, pinjole in proso, triciklični antidepresivi in določena zdravila na recept, ki vsebujejo litijev bromid. Več o tem pa v eni od prihodnjih številk. Več o vzrokih za težave si lahko preberemo tudi v knjigi Jod – premišljena uporaba Joda in Lugolove raztopine.
