Nemški zdravnik dr. Ryke Geerd Hamer (1935) je raziskal in dokumentiral petnajst tisoč primerov raka in ugotovil, da čustveni pretres oziroma šok odločilno vpliva na nastanek bolezni. Prepričan je, da je pravi vzrok raka nepričakovan pretres, na katerega psihološko nismo pripravljeni. Vse to pojasnjuje v knjigi Nova medicina.

Po njem se vsak rak ali z njim povezana bolezen začne kot akutna in travmatska izkušnja, ki se hkrati pokaže na psihični, možganski in telesni ravni. Vsebina duševnega pretresa pa določa območje, kamor se bo usmerila bolezen v možganih ter lokacijo raka v organu.

»V trenutku konflikta-šoka se v vnaprej določenem delu možganov sproži nekak kratek stik, kar dokazuje računalniška tomografija – CT. V možganih so nekaki koncentrični krogi, podobni krogom na strelni tarči oziroma na površini vode, ko vanjo vržemo kamen. Če se pretres kasneje razreši, se CT slika spremeni, razvije se edem, nato pa brazgotinasto tkivo,« razlaga dr. Hamer.

Dokazal je, da se istočasno, ko v možganih nastane koncentrična poškodba, tudi na CT-ju ciljnega organa pokaže prav taka koncentrična poškodba. Meni, da do tega pride v trenutku, ko duševni šok prizadene nezavedno raven. To je tudi trenutek, ko se začne rakavo obolenje. Isti mehanizem lahko povzroči tudi druge bolezni. Resnost obolenja je odvisna od psiholoških, energijskih in prehrambnih stanj človeka, njegovo naravo in območje pa vedno določa vsebina čustvenega pretresa oziroma šoka. V preglednici dr. Hamerja si lahko ogledamo nekaj povezav med konfliktnimi čustvi in ciljnimi organi.

Posledica evolucije

Dr. Hamer verjame, da se je ta mehanizem razvil med človeško evolucijo. Ko nepričakovano doživimo čustveni pretres, se po njegovem sproži regeneracijski program za nujne primere – biološki konfliktni program, ki naj bi človeka povrnil v normalno stanje.

Kam se bo konflikt usmeril, odloča nezavedna asociacija. Biološki konflikti, povezani z vodo in drugimi tekočinami, kot sta mleko in olje, vodijo v raka na jetrih. Če na psihološki ravni »pogoltnemo večji grižljaj«, kot ga zmoremo prebaviti, lahko dobimo želodčnega ali črevesnega raka. Pri živalih je dobesedno v igri velik grižljaj hrane, za nas pa je to lahko finančna obveza, ki ji nismo kos, ali katera koli druga obveznost, ki je ne moremo izpolniti. Kam se protislovje usmeri, je bolj odvisno od psihološkega pomena, ki mu ga pripisujemo, kot pa od samega dogodka.

Dr. Hamer to ponazori z zgledom ženske, ki najde moža v postelji z drugo. Če ob tem občuti spolno neugodje, lahko zboli za rakom na maternici. Če pa isti dogodek občuti kot partnerski spor, tvega, če je desničarka, da bo zbolela za rakom na desni dojki. Če ob dogodku občuti strah in gnus, se iz tega lahko razvije hipoglikemija. Ženska s slabo samopodobo lahko zboli za rakom na sramni kosti.

Če je slaba samopodoba povezana z neuspehom na športnem področju in ne s spolnostjo, se težave lahko pojavijo v roki, nogi, prstih ali ramenih.

 

Povezava med konfliktnimi čustvi in ciljnimi organi:

Skorja nadledvične žleze – napačna smer, zmota

Mehur – grd spor, umazani triki

Kost – slaba samopodoba, občutki manjvrednosti

Mlečna žleza v dojki – skrb za druge ali nesoglasja

Mlečni vod v dojki – stanje nemoči zaradi ločitve

Dojka, leva (pri desničarkah) – stanje nemoči zaradi otrok, doma ali matere

Dojka, desna (pri desničarkah) – spor s partnerjem ali drugo osebo

Bronhiji– teritorialni spor

Vrat– hud občutek nemoči

Debelo črevo – grd, neprebavljiv konflikt

Žolčnik – spor zaradi tekmovalnosti

Srce– neprekinjeno stanje nasprotujočih si čustev

Črevesje – neprebavljiv grižljaj jeze

Ledvice– brez volje do življenja; konflikt povezan z vodo ali drugo tekočino

Grlo – stanje nemoči, povezano s strahom in grozo

Jetra – strah pred stradanjem

Pljuča – strah pred smrtjo zaradi zadušitve, tudi strah za drugo osebo

Limfne žleze – izguba samospoštovanja, povezana z lokacijo

Melanom– občutek, da smo umazani, omadeževani, oskrunjeni

Srednje uho – nesposobnost pridobivanja življenjsko pomembnih informacij

Usta– ko nečesa ne moremo prežvečiti ali zadržati

Požiralnik – ko nečesa ne moremo imeti/pogoltniti

Trebušna slinavka – s strahom in jezo povezan spor z družino, dedovanje

Prostata – grob spor, povezan s spolnostjo

Danka – strah, da nismo za nobeno rabo

Koža – izguba integritete

Vranica – pretres zaradi telesne ali čustvene poškodbe

Želodec – neprebavljiva jeza, ko preveč požremo

Testisi in jajčniki – občutek nemoči zaradi izgube

Ščitnica – občutek nemoči

Maternica – protislovje, povezano s spolnostjo

 

Povezava med konfliktnimi čustvi in ciljnimi organi:

AIDS – dr. Hamer ugotavlja, da še nihče ni umrl od AIDS-a, če mu pred tem niso povedali, da je HIV pozitiven ali če ni verjel, da je. Uničujoče učinke, kakor pri raku, povzroča negativen odnos, povezan z AIDS-om.

Angina pektoris – v dejavni fazi je njen povzročitelj ozemeljski spor, v ozdravitveni pa srčni infarkt

Sladkorna bolezen in hipoglikemija(prenizek krvni sladkor) – desničarka lahko zboli za hipoglikemijo zaradi strahu in gnusa, levičarka pa za inzulinsko sladkorno boleznijo. Desničar, ki se zaplete v konflikt zaradi nasprotovanja oziroma upiranja nečemu, zboli za inzulinsko sladkorno boleznijo, če pa je levičar, zboli za hipoglikemijo.

Obrazna paraliza – strah, da bomo izgubili ugled in postali predmet posmeha

Hemoroidi – desničarka s konfliktom identitete in levičar s konfliktom glede ozemlja v ozdravitveni fazi zbolita za hemoroidi

Srčni infarkt – boj za ozemlje ali njegovo vsebino

Multipla skleroza in paraliza – posameznik ne najde moči, da bi zbežal, vztraja v nekih okoliščinah in ne ve, kaj naj stori

Luskavica– povezana je s konfliktom ločitve od matere, očeta, družine, doma, prijateljev ali hišnih ljubljencev

Psihoze vseh vrst imajo enega ali več tarčnih območij v vsaki možganski polovici

Revmatizem – brutalna ločitev, ki povzroča bolečino in trpljenje

Vitiligo, levkodermija (avtoimuna bolezen kože, posledica pomanjkanja kožnega pigmenta) – pretres zaradi neprijetne ali grobe ločitve