Čeprav je lepo imeti privlačen nasmeh, pa imajo zdravi zobje večji pomen za zdravje celotnega telesa, še zlasti srca. Usta so namreč idealna gojišča za bakterije, glive, parazite in viruse. In zobje so lahko cevovodi, po katerih se patogeni širijo v kri, neposredno do srca.

Dobro zdravje ustne votline pomeni več kot le lep nasmeh in bele ter čiste zobe. Gre za to, da usta in vsa njihova tkiva ostanejo zdrava, brez bakterij in drugih patogenov. Raziskovalci so ugotovili, da lahko slaba zobna higiena in krvaveče dlesni povzročijo, da v krvni obtok vstopi do 700 različnih vrst bakterij. Kot kažejo študije, to povečuje tveganje za srčni napad, ne glede na to, kako fit in zdravi smo. Medtem ko je dobra ustna higiena torej ključ do zdravja, pa je po drugi strani nevarno uporabljati nekatere izdelke za nego ustne votline, ki jih na veliko oglašujejo in o katerih je premalo napisanega.

Kako ustna bakterija vstopi v krvni obtok

Medtem ko je zobna obloga trda in inertna, pa pod njo leži dentin, mehko in živo tkivo, sestavljeno iz kolagena, živcev in krvi. Vsebuje kanale, imenovane dentinalne cevke, ki gredo v koreninski kanal v sredino zoba, ki vključuje vezivno tkivo, limfo in krvne žile. Če dlesni krvavijo ali če je zob poškodovan (zaradi gnitja, poškodbe, obrabe ali okužbe), lahko bakterije vstopijo v krvni obtok in potujejo po telesu.

Povezava s srcem

Številne študije kažejo na zelo močno povezavo med oralnim zdravjem in zdravjem srca. Članek v Harvard Health Publications na primer močno nakazuje, da lahko patogeni, ki se v krvni obtok sprostijo skozi usta, škodijo žilam in povečajo strjevanje krvi. Članek, objavljen na spletni strani Ameriškega združenja za srce (American Heart Association), pa govori o povezavi med zobnimi oblogami, ki vsebujejo bakterije, in aterosklerozi (otrdelost arterij). Spet drug članek v Periodontolgy dalje povezuje oralne patogene s koronarno vaskularno boleznijo in kapjo. Te prestižne organizacije vse opozarjajo, da lahko oralni patogeni zaradi razpadanja zob in okuženih dlesni privedejo do povečanega tveganja za bolezni srca in kapi zaradi pretoka bakterij od zob do srca. Streptokok je primarna bakterija v oblogi, ki povzroča gnilobo in bolezni dlesni. Toda neomejeno število patogenov se lahko prenaša skozi usta do srca in po telesu.

Nevarnosti trgovskih ustnih vod

Strokovnjaki priporočajo, da si zobe ščetkamo vsaj dvakrat dnevno, enkrat letno pa obiščemo zobozdravnika. Za dezinfekcijo priporočajo uporabo ustne vode. Čeprav ste morda že slišali za nevarnosti natrijevega fluorida v večini komercialnih zobnih vod, pa morda niste slišali, da so komercialne ustne vode povezane s povečanim tveganjem za raka ust in žrela. Ustne vode vsebujejo alkohol in druge sestavine, za katere se domneva, da uničujejo bakterije in viruse, zato jih zobozdravniki še vedno priporočajo za uničenje patogenov v ustih. Vode niso le neustrezni razkuževalci, ampak z njihovo uporabo precej tvegamo. Kemikalije, ki jih vsebujejo, lahko dejansko povzročijo številne bolezni.

Alkohol je primarno dezinfekcijsko sredstvo v večini komercialnih ustnih vod. Nedavna študija v The Australian Dental Journal je opozorila, da komercialne ustne vode, ki vsebujejo alkohol, povzročajo raka ustne votline. Raziskava je ugotovila, da jih zdravstveni delavci ne bi smeli priporočati za dolgoročno uporabo. Avtor študije pravi, da so ti izdelki tako nevarni, da jih je treba odstraniti s polic ali opremiti vsaj z opozorilno nalepko.

Alkohol ni stoodstotno učinkovit pri obvladovanju patogenov in dopušča, da se bakterije še naprej razmnožujejo in mutirajo. Čez čas poškoduje ustno votlino. Učinek sušenja alkohola v ustnih vodah lahko dejansko povzroči tudi slab zadah. Ustne vode pogosto vsebujejo še druge vprašljive sestavine, na primer klorheksidin, ki draži, sporna pa je tudi njegova učinkovitost pri preprečevanju zobne gnilobe.

Nekaj angleških proizvajalcev izdelkov za nego zob je bilo prisiljenih umakniti tisoče izdelkov za izpiranje ustne votline, potem ko so odkrili, da so bili onesnaženi z aerobnim mezofilom, bakterijami, ki lahko pri ljudeh z dihalnimi okvarami ali slabo delujočim imunskim sistemom povzročijo okužbe pljuč. Do podobnih primerov je prišlo v ZDA, potem ko je organizacija za hrano in zdravila odpoklicala ustne vode, ki so bile okužene z Burkholderio cepacio (B. cepacia), bakterijo, ki povzroča respiratorne bolezni. Namen ustnih vod je uničevati bakterije, toda primeri kažejo ne le na to, da so neučinkovite, ampak tudi na nepremišljenost podjetij, ki jih proizvajajo.

Nevarne tudi zobne kreme

Tudi slovenske potrošniške organizacije so leta 2014 pod drobnogled postavile 14 zobnih krem (v cenovnem razponu od 0,98 evra za 125-mililitrsko tubo do 5,98 evra za 75-mililitrsko tubo) in ugotovile, da je najvarnejša najcenejša. Sporočilo, ki ga je leta 2014 objavila Zveza potrošnikov Slovenije, v celoti objavljamo.

Ugotovili smo, da potrošnikom za dobro zobno kremo ni treba odšteti veliko denarja, saj je zmagala najcenejša na testu. Na testu pa smo ovrgli tudi nekatere oglaševalske trike in potrošnike opozarjamo, da naj na čudeže "osvežujočih kristalov", "trojne zaščite", "nove dimenzije osvežitve"… raje pozabijo. Na testu pa smo bili pozorni tudi na vsebnost fluora, v laboratoriju smo med drugim izmerili, koliko ga zares vsebujejo, na abrazivnost in prisotnost nezaželenih kemikalij (butilparaben, propilparaben, triklosan).

Fluoridi – ne preveč in ne premalo
Zobna gniloba (karies) nastane zaradi pomanjkljive ustne higiene. In prav zobne kreme, ki najbolje preprečujejo nastanek kariesa, vsebujejo fluor. Da bo fluor učinkovit, mora biti prisoten v pravi obliki, to je kot aminfluorid ali natrijev fluorid, in v zadostni koncentraciji. "Nekateri potrošniki zobnih krem z dodanim fluoridom ne želijo kupovati, čeprav je vsebnost najvišje koncentracije fluorida omejena s predpisom, torej v takšni vrednosti, ki ne škoduje zdravju. Trenutno je največja dovoljena koncentracija fluora 1.500 ppm (150 mg/100 g), večina proizvajalcev navaja koncentracijo 1.450 ppm, vendar razen v eni, v nobeni od zobnih krem na testu nismo izmerili tako velike koncentracije fluora. Rezultati so pokazali, da je dejanska vsebnost fluorida pri vseh zobnih kremah, z izjemo ene, v resnici manjša, kot je zapisano na deklaraciji," je poudarila Urša Šmid Božičevič iz Zveze potrošnikov Slovenije. Zapisane količine veljajo za odrasle, za otroke pa so prevelike. Velja nasvet, naj otroci vsaj do 6. leta starosti uporabljajo otroško zobno kremo, pri kateri je vsebnost fluora manjša, saj otroci med umivanjem zob veliko zobne kreme tudi pojedo.

Zobna krema pa mora imeti tudi primerno pH-vrednost, ta je praviloma 7, oziroma blizu nevtralne, vendar na zobnih kremah navadno ne najdemo podatkov o vrednosti, na testu pa smo ugotovili, da vsi proizvajalci ne zagotovijo ustrezne vrednosti pH-ja.

So "naravne" zares brez fluora?
"Na testu smo preizkusili tudi štiri zobne kreme, ki sodijo med t. i. "naravno" kozmetiko in naj ne bi vsebovale fluora. Na treh je ta trditev tudi nedvoumno zapisana (Lavera, Weleda, Logodent), na zobni kremi Sante pa sploh ni navedeno, ali vsebuje fluor ali ne," je povedala Urša Šmid Božičevič in dodala: "A v laboratoriju je bilo ugotovljeno, da le v dveh tudi zares ni fluora, v drugih dveh pa je bil prisoten v manjši količini."

Na čudeže pozabite
Zobe čistijo čistilna sredstva in tenzidi, ki poskrbijo za penjenje zobne kreme. Čistila v zobnih kremah poleg zobnih oblog odstranjujejo tudi posledice obarvanja zob zaradi hrane, pijače, cigaret … Toda nastajanje madežev na zobeh je odvisno tudi od drugih dejavnikov, kot so razvrstitev zob v ustni votlini, prehrana in ustna higiena, zaradi procesov, ki potekajo v telesu, npr. staranje, poškodbe na zobeh. "Čiščenje pomaga, a čudežev ne smemo pričakovati. Barva zob je odvisna tudi od barve sklenine, opazno bolj beli pa bodo zobje le po profesionalnem beljenju pri zobozdravniku," poudarja Šmid Božičevičeva. Sicer pa proizvajalci za odstranjevanje madežev od hrane ali pijače na zobeh dodajajo zobnim kremam abrazivne snovi. Te ne bi smele poškodovati zdravih zob, kot pa so pokazale raziskave, lahko zobe bolj kot z uporabo abrazivnih zobnih krem poškodujemo z nepravilnim ščetkanjem in z uporabo ščetke s pretrdimi ščetinami, a previdnost pri uporabi za tiste s težavami ne bo odveč, poudarjajo na ZPS.

Dokazi "rušijo" domišljijske navedbe kozmetične industrije
"Trojna zaščita", "nova dimenzija osvežitve", "osvežujoči kristali", "medicinska zaščita pred kariesom in zobnim kamnom", "v sožitju s človekom in naravo" – tudi tokrat so se proizvajalci "izkazali" s pretiravanjem in neresničnimi navedbami, poudarjajo na ZPS. "Kozmetični industriji praviloma njihovega pretiravanja ni treba dokazovati, a potrošniške organizacije jim s primerjalnimi testi pogledamo pod prste. Tudi tokrat se je na testu izkazalo, da je večina navedb in trditev precej napihnjenih, če ne že neresničnih," je poudarila Urša Šmid Božičevič. Naj vas ne zavedejo niti fotografije različnih zelišč na embalažah, na testu smo ugotovili, da so kremam dodane v premajhnih količinah, da bi lahko govorili o kakšnem pozitivnem učinku na dlesni, še sporočajo iz ZPS.

Varnejša in cenejša zobna higiena

Na srečo lahko varno, poceni in naravno mineralno dopolnilo, znano kot koloidno srebro – za katerega strokovnjaki menijo, da je najmočnejši naravni antibiotik na svetu –, v celoti nadomesti izdelke za ustno higieno, za katere je zdaj znano, da so zdravju nevarni. Koloidno srebro je varna in poceni alternativa ustnim vodam. Običajno velja za nestrupeno in zelo učinkovito pri ubijanju širokega spektra patogenov. Študije kažejo, da je učinkovito proti bakteriji Candida Albicans, ki lahko draži ustno votlino. Številni dokazi kažejo, da ga je možno uporabiti za pomoč pri zdravljenju periodontitisa. Prav tako odpravlja vzroke slabega zadaha in potencialno nevarnim virusom v ustih onemogoča, da se razmnožijo, preden se razširijo v druge organe. Še več, po mnenju mnogih raziskovalcev ima splošen pozitiven učinek na imunski sistem, torej tudi na zdravo srce in zdravo telo.

Kako srebro uniči patogene v ustih

Po mnenju raziskovalcev drobni, submikroskopski delci srebra v koloidnem srebru v celoti uničijo patogene. Če so srebrni delci dovolj majhni, lahko vplivajo na sposobnost razmnoževanja bakterij in drugih škodljivih mikroorganizmov, tako da se prilepijo na njihov DNA in preprečijo, da bi se ta v njihovem organizmu podvajala. To lahko povzroči, da patogeni ne mutirajo. Še več, majhni nanodelci srebra vstopajo v krvni obtok in tudi tam uničijo bakterije, viruse, glive in druge patogene. Če so dovolj majhni, v krvni obtok vstopijo celo skozi bogato mrežo žil pod jezikom in na licih.
Zdravnik dr. Robert O. Becker, sicer avtor najbolj prodajanih knjig The Body Electric and Cross Currents, je v študijah na medicinski univerzi v Syracuseu dokazal, da so majhne količine srebra v človeškem telesu izjemno koristne za imunski sistem. Ugotovil je, da imajo ljudje s prekomerno nizko vsebnostjo srebra pogostejše prehlade in druge okužbe, medtem ko imajo ljudje z ustreznimi ravnmi srebra manj okužb, redkeje zbolijo in če že, je čas okrevanja krajši. To pomeni, da lahko z dnevno uporabo koloidnega srebra dobro vplivamo na celotno telo.

Kako uporabljati koloidno srebro?

Preden ga pogoltnemo, koloidno srebro zadržimo v ustih 30 do 60 sekund. Lahko ga damo tudi na problematično področje, na primer na boleč zob ali vnete dlesni. To omogoča, da ga dentin, pa tudi ostalo tkivo, absorbira. Da bi vzdrževali peroralno in telesno zdravje, izkušeni uporabniki predlagajo vzdrževalni odmerek od 1 do 3 žlici 10–15 ppm koloidnega srebra enkrat ali dvakrat dnevno. V primeru poškodb, okužb ali po operaciji, en teden jemljemo do 10 žličk. To povečano odmerjanje bi moralo hitro uničiti vse uničujoče patogene in pospešiti okrevanje. Če imamo v ustih razjede ali vneto grlo, koloidno srebro grgrajmo. Za razliko od nevarnih alopatskih zdravil je koloidno srebro praktično nestrupeno, če ga uporabljamo v skladu z navodili, zato ni potrebe po natančnem odmerjanju. Pogosti majhni odmerki so lahko učinkovitejši od posameznih večjih, dokler ne ozdravimo.

Številne običajne komercialne zobne paste vsebujejo natrijev lavril sulfat, snov, ki prizadane človeško tkivo in povzroča razjede v ustih. Obstajajo varnejše alternative na prodajnih mestih, na primer zobna pasta iz zeolita (vrsta gline). Pri nakupovanju bodimo pozorni na seznam sestavin, tudi če oznake na izdelku trdijo, da so "naravne". Preprosta pasta iz jedilne sode in koloidnega srebra lahko dela čudeže, ko gre za čiščenje zobnih oblog. Poškropimo zobno ščetko s sodo, potem ko smo jo pomočili v koloidno srebro. Soda je rahlo abrazivna, zato lahko z njo nežno odstranimo obloge in pobelimo zobe. Če imamo razjede v ustih, imejmo koloidno srebro v ustih večkrat dnevno 30 do 60 sekund, preden ga pogoltnemo. To pomaga pospešiti zdravljenje in prepreči okužbo.

Kaj pa miswak?

Če ste med redkimi, ki ste alergični na srebro (verižice, amalgamske zalivke), pa je tu še naravna paličica za čiščenje, ki ima podobne učinke kot koloidno srebro. Imenuje se miswak ali arak. Gre za arabsko besedo za rastlino Salvadora persica kar pomeni "paličica za čiščenje zob". Že v stari antiki so jo uporabljali za beljenje in poliranje zob. Odobrila jo je tudi Svetovna zdravstvena organizacija.

Svetovna zdravstvena organizacija priporoča uporabo miswaka v ustni higieni, v poročilih, objavljenih leta 1986 in leta 2000.

Koristi miswaka:

* uničuje bakterije, ki povzročajo zobno gnilobo

* učinkovito odstranjuje obloge

* učinkovito beli zobe

* odpravlja zobno gnilobo

* odstranjuje slab zadah

* osveži ustno votlino

* čisti tudi prostor med zobni

* povečuje slinjenje in preprečuje suha usta

 

Paličico, ki jo lahko po spletu naročite za kakšna dva dolarja, grizljamo, in sicer vsak dan nekaj milimetrov. Zatem si umijemo zobe, toda brez uporabe zobne paste.