Uredništvo

Življenju dodajamo leta, letom dodajamo zdravje.
 
Slovenci smo po dolgosti življenja peti narod na svetu. Lepo se sliši.
 
In vendar je, kot vse kaže, tudi pri nas medicina, za srčno-žilnimi boleznimi in rakom, tretji povzročitelj prezgodnjega odhoda s sveta. Že pred desetletji smo zasnovali revijo Zdravje, zdaj pa je tu Preventiva, ki nam bo iz meseca v mesec kazala pot, kako naj skrb za svoje zdravje prevzamemo sami; da bomo dodali življenje letom in letom zdravje.
 
Barbara Černe

»Zjutraj, ko sem vstal, sem videl več glav v ogledalu. Vedel sem, da se z mano nekaj dogaja, zato sem prosil ženo, naj hitro pokliče zdravnika, češ da bom umrl. Ko sem hotel vstati in iti na stranišče, me noge niso več nesle,« se dni po piku klopa spominja nekoč vsestranski športnik, alpinist in smučar, Herman Čater. Okužb s klopi je iz leta v leto več, mnogi niti ne vemo, da smo okuženi.

»Čez nekaj dni so mi začele hromiti roke, potem sem padel še v komo. Ko sem se po dvanajstih dneh zbudil, sem bil popolnoma hrom od pasu navzgor. Nisem mogel govoriti, dihati, požirati. Pravi, da je bila pot okrevanja zelo dolga: »V zdravilišču sem bil eno leto, nato v celjski bolnišnici tri ali štiri leta.« Ohromitev leve roke pa ga še danes, po dvajsetih letih opominja, da se je pred klopi nujno potrebno zaščititi.

Leta 1989 se je s klopom okužil tudi zeliščar, Bene Behrič. »Rahlo so me boleli sklepi in vseskozi sem bil utrujen. Zdravil sem se z antibiotiki, redno hodil na kontrole, bolečine so se kljub temu stopnjevale. Na vseh kontrolnih testih je bila borelioza negativna. Konvencionalna medicina vse bolečine pripisovala drugim revmatskim obolenjem. Bolezen je posledice žal pustila v mišicah. Noge niso več tako stabilne kot nekoč in nimajo več moči, ker borelija v vseh teh letih ni bila uspešno ozdravljena,« pravi. Lymsko boreliozo povzroča mikroskopsko majhna in zelo nevrotoksična bakterija Borrelia burgdorferi in ostale spirohete (nove oblike borelioze), ki jih čedalje več in ogrožajo Slovence. »Največji prenašalci so klopi, ti pa jih večinoma dobijo od glodavcev, od miši. Ko pridejo v človeško telo - v tem pa je bolj toplo kot v telesih glodalcev -, spremenijo obliko, zato jih imunski sistem velikokrat ne prepozna. Če je imunski sistem oslabljen, se antigeni hitreje razmnožijo po telesu in napadejo lastno tkivo. Prav zato je borelijo, kot ji rečemo po domače, tako težko odkriti. Če je ne zdravimo pravočasno, poškoduje določene dele telesa,« trdi Behrič. Kot pojasnjuje, je bakterija izjemno hitra, gibljiva, danes je tukaj, jutri tam, nenehno se seli in po telesu sprošča strupe. »Bakterija se lahko ugnezdi v vsak organ, najrajši v mehka tkiva, meja ne pozna. Pogostokrat se zateče tja, kjer je človek najšibkejši. Ena težava je bakterija, druga pa nevrostrupi, ki lahko pustošijo po osrednjem in perifernem živčevju. Kamorkoli se naseli, poškoduje imunski sistem in sproži vnetje,« opozarja Behrič in opiše zgodbo, ki doleti večino okuženih.

»Janez gre v gozd, piči ga klop. K sreči takoj zazna okužbo in dobi antibiotik. Če smo okuženi, je najbolje, da obiščemo dobrega infektologa. In če izgine rdečina, ko pojemo antibiotik, ne pomeni, da smo ozdravljeni, rdečina izgine v vsakem primeru. Rdečina je le znak, da so prišle okužene bakterije v telo in da so se razširile po zdravem tkivu. Ko rdečina izgine, pa to še ne pomeni, da so šle iz telesa. Pri veliki večini rodov bakterij pa se rdečina sploh ne pojavi. Osebni zdravnik je zadovoljen, Janez misli, da je zdrav. K sreči ima Janez dober imunski sistem, kar ga rešuje. Če je močnega zdravja, bo dlje časa stabilen, če šibkega, pa bodo kaj kmalu spet nastopile težave: bolečine v sklepih, gležnjih ... Janez ponovno obišče zdravnika in ta mu v drugo predpiše Naklofen, češ da so bolečine tipične za petdeseta. Borelija napreduje. Oddaja strupe, posledično zastrupljajo organizem, pri bolnikih lahko pride do motenj vida, vidijo dvojno, megleno, pa spet normalno. Janezu se eno jutro močno zavrti, počutje niha. Na bolečine ne misli, skrbi ga za oči in glavo. Gre na pregled k nevrologu in očesnemu zdravniku. Z očesnim živcem je vse dobro; preslikava glave tudi ni pokazala, od kod omotica in izguba ravnotežja, torej to zagotovo ni od glave. Nekdo posumi, da bi morda lahko šlo za borelijo, pa ga pošljejo še na infektologijo. Na Janezovo srečo v krvi zaznajo mejne vrednosti. Končna diagnoza: zastarana borelioza, ki ni bila pravočasno zdravljena.« Iskanje protiteles ni vedno zanesljivo, krvne preiskave pa zato pogosto ne dajo prave slike.

»Z ugrizom klopa ali ubodom insekta lahko dobimo več vrst bakterij in več vrst virusov, ki nam posledično lahko zagrenijo življenje. Včasih tudi paralizirajo telo. V tem stadiju jo je težko diagnosticirati,« pravi Behrič. Bakterija se lahko spremeni v cistično obliko v stadij mirovanja. V tem stadiju je sposobna biti več let. Gre za izjemno bakterijo. Posledično pa lahko človeka ponovno prizadene, ko najmanj pričakuje, običajno ob hudih fizičnih naporih in stresih, zaradi katerih pade imunski sistem. Diagnoze so velikokrat napačno predstavljene. Zdravniki običajno sumijo razne avtoimune bolezni, depresijo, morda bomo zanje celo hipohondri, a ne dajmo se zmesti. V ozadju najhujših bolezni je velikokrat prav ugriz klopa.

Če smo okuženi z borelijo, pa nismo pravilno zdravljeni, lahko zbolimo za:

  • revmatoidnim artritisom
  • Parkinsonovo boleznijo
  • depresijo
  • okvaro možganskih živcev
  • konjunktivitisom
  • sklerodermijo
  • lupusom
  • reverzibilno demenco
  • multiplo sklerozo
  • in številnimi drugimi avtoimunimi obolenji

Bioresonanca kot alternativa

Kolikokrat možganska kap ni možganska kap, kolikokrat srčna kap ni srčna kap in kolikokrat multipla skleroza ni multipla skleroza. Ljudje so v brezupnem stanju, ne vidijo izhoda, krvni testi ne pokažejo ničesar. Veliko ljudi ob okužbi z boreliozo poišče pomoč v alternativnih metodah. Največkrat z bioresonanco. Vsak mikroorganizem oddaja svojo frekvenco in bioresonanca jo zazna. Terapijo je dobro kombinirati z zelišči oziroma homeopatijo. Če se želimo boriti proti boreliji, moramo okrepiti tudi imunski sistem.

Na število prebivalcev Slovenija v primerjavi z drugimi državami sveta sodi v samem vrhu okužb z lymsko boreliozo. V Sloveniji za to okužbo letno zboli od 4.000 do 6.000 ljudi vseh starosti. Največ okužb je v toplejšem delu leta.

Z divjo ščetico nad klope

»Divja ščetica (Dipsacus follonum L. Dipsacus Sylvester) je v veliko pomoč pri zdravljenju  lymske borelioze,« pravi zeliščar, Ivan Brezovec, ki je s tinkturo te dvoletne rastline pomagal že mnogim. Tinktura divje ščetice je sicer uradno prehransko dopolnilo. V ljudski medicini si z njo pomagajo pri zdravljenju lymske borelioze, kroničnega revmatizma, poškodovanih mišicah (kot obkladek), sklepih, kosteh, artritisu, pri kroničnih kožnih obolenjih, putiki, spodbuja delovanje ledvic, jeter ter krvnega obtoka. »Tinktura se pripravlja iz sveže izkopanih, opranih, rahlo osušenih in sesekljanih korenin divje ščetice na osnovi kvalitetnega žganja,« pravi Brezovec.

Divja ščetica je dvoletna rastlina. Prvo leto se zaseje, razvije listno maso in proti koncu poletja steblo s cvetovi. Zatem semeni. Drugo leto steblo močno oleseni in propade. Uporablja se korenina in je grenkega okusa. Izkopljemo jo za uporabo v prvem letu; v jeseni v času v času mirovanja ter do zgodnje pomladi. Naslednje leto korenina oleseni in je neuporabna.

»Učinkovine, izolirane iz korenin divje ščetice (najpomembnejši so saponini, iridoidi in fenilpropanoidi) delujejo protivnetno, antioksidantno in protibakterijsko. Divjo ščetico so že v preteklosti tradicionalno uporabljali pri zdravljenju putike, artritisa, vodenice, revme, zlatenice, pri žolčnih težavah, pri dermatozah in aknah,« pojasnjuje Brezovec. Dobro deluje na ledvice in jetra, jih čisti, razstruplja, poživi krvni obtok in zavira vnetja.

Doziranje pri uporabi:

  • 3x dnevno 3–9 kapljic z malo vode ali nesladkanega čaja
  • tinkturo zaužijemo pol ure pred jedjo
  • 'kura' traja najmanj 3 mesece, včasih več mesecev, odvisno od težav
  • treba je opraviti testne kontrole v laboratorijih

Kdor ne prenaša alkohola, lahko užije čaj iz korenin in nato prežveči prekuhano korenino. Ob ščetici je nujno piti tudi ameriški slamnik, ki jača imunski sistem. Boj proti boreliozi bo uspešen le, če bo naš imunski sistem dovolj močan.

Eterična olja za zaščito

Pred klopi se lahko najbolje zavarujemo z eteričnimi olji, pravi Brezovec: »Najbolje je, da si doma sami pripravimo kakšen repelent iz izbranih eteričnih olj poprove mete, sivke, limonske trave, limone, geranije, evkalipta. Eterično olje pripravim tako, da veliko koncentracijo vsake rastline dam v oljčno olje in pustim stati dva meseca. Ko je olje pripravljeno, 10 ali 15 kapljic eteričnega olja nalijem v pol litra vode in prelijem v plastično razpršilko. Še bolj učinkovito pa je, če k temu damo še nekaj domačega belega kisa.« Pred vsakim odhodom v naravo eterično olje temeljito in enakomerno razpršimo po celem telesu. Poleg tega ne smemo pozabiti, da si pred odhodom od doma oblečemo svetla oblačila, da lažje opazimo klopa. Pomembno pa je tudi, da po prihodu domov temeljito pregledamo celo telo.

 

Banner - oglas5

NASLOV UREDNIŠTVA

Revija Preventiva
Cigaletova 5
1000 Ljubljana

Prijava na e-novice

Vas je naša vsebina pritegnila? Če želite biti na tekočem z novimi podobnimi vsebinami, se prijavite na naše e-novice.

Kontakt z nami

+386 (0)51 635 735
info@preventivarevija.si