Holesterol je po krivem obtožen in proglašen za glavnega krivca za pojav bolezni srčno-žilnega sistema. a po izsledkih mnogih novejših raziskav povišan holesterol v krvi ni glavni povzročitelj možganske in srčne kapi.
Izsledki razkrivajo, da je osnovni krivec za nastanek oblog v krvnih žilah vnetni proces in posledično poškodovanje sten krvnih žil. Do teh posledic prihaja zaradi čezmernega uživanja predvsem hitrih sladkorjev, kot so sladkarije, med, beli, rjavi in sadni sladkor, tudi večine škrobnih živil, ki hitro dvignejo vrednost sladkorja v krvi.
»Vsakodnevno uživanje raznih sladkorjev vse hitreje vodi k inzulinski odpornosti. Vsakič, ko pojemo živilo, ki vsebuje hitre sladkorje, pride do odpora celičnih receptorjev, da bi ob pomoči najpomembnejšega hormona trebušne slinavke, inzulina, obstoječi sladkor iz krvi prešel v celice, in tako celice ostanejo brez pogonskega goriva,« razlaga dr. Gifingova.
Zvišanje ravni glukoze ali sladkorja v krvi je posledica inzulinske odpornosti, ki neizogibno privede do porasta ravni LDL delcev oziroma lipoproteinov nizke gostote, poznanih kot »slab holesterol«. Ob prisotnosti prostih radikalov, ki so vsepovsod okoli nas, slab holesterol zlahka oksidira in sproži vnetni proces.
Molekule holesterola, ki so v hrani, se poškodujejo, ker so izpostavljene veliki toploti in oksidaciji. »Še posebno je visoka vrednost oksidiranega holesterola v mleku in jajcih v prahu, v živilih, ki so jih dolgo toplotno obdelovali pri visokih temperaturah, na primer pri cvrtju v cvrtniku,« opozarja zdravnica.
Holesterol je alkohol velike molekulske mase, ki se tvori v jetrih in nekaterih celicah v organizmu. Zagotavlja trdnost celične stene in stabilnost vseh celic. Pomaga pri sintezi vseh hormonov, ki nam omogočajo življenje, še posebno omogoča delovanje v razmerah, ko je treba, da se telo hitro odzove na vse ogrožujoče spremembe. Eden od teh hormonov je kortizol, ki vselej, ko je naše telo kakorkoli ogroženo zaradi zunanjih vplivov, denimo zaradi velike spremembe temperature okolja, ali kot posledica naših življenjskih odločitev, zagotovi določen fiziološki odziv.
Iz holesterola nastajajo hormoni testosteron, estrogen in progesteron, ki so pomembni za zdravje razmnoževalnih organov in celotnega organizma. Holesterol sodeluje tudi pri tvorjenju vitamina D, zaščitnika živčnega sistema, zdravih kosti in napetosti mišičnega tkiva. Brez holesterola serotoninski receptorji v možganih ne morejo delovati, zato je neobhoden za pravilno možgansko delovanje. Tudi materino mleko zato vsebuje visoko raven holesterola; ta je skupaj z nasičenimi maščobami iz materinega mleka življenjskega pomena za rast dojenčka in razvoj njegovih možganov.
