Uredništvo

Življenju dodajamo leta, letom dodajamo zdravje.
 
Slovenci smo po dolgosti življenja peti narod na svetu. Lepo se sliši.
 
In vendar je, kot vse kaže, tudi pri nas medicina, za srčno-žilnimi boleznimi in rakom, tretji povzročitelj prezgodnjega odhoda s sveta. Že pred desetletji smo zasnovali revijo Zdravje, zdaj pa je tu Preventiva, ki nam bo iz meseca v mesec kazala pot, kako naj skrb za svoje zdravje prevzamemo sami; da bomo dodali življenje letom in letom zdravje.
 
Barbara Černe

Starejši psi lahko imajo duševne motnje, podobne Alzheimerjevi bolezni. Nihče ne ve natančno, zakaj pride do upada sposobnosti med staranjem. Ena od teorij je, da kopije genetskega materiala (DNK), ki se podvaja v vsaki novi celici, z vsako naslednjo podvojitvijo postajajo manj natančne.

Poškodbe DNK se lahko pojavijo tudi zaradi naravnih poškodb sevanja kozmičnih žarkov in drugih razlogov (dihanje onesnaženega zraka ali dima določenih topil), kar lahko povzroči napačno tvorbo encimov. To pogosto povzroči celično smrt v živčnem sistemu in drugje. Druge teorije staranja krivijo stres. Nekatere teorije namigujejo na to, da staranje izhaja iz kopičenja metabolnih odpadnih produktov v celicah ali povečanja nestabilnih kemikalij (prostih radikalov), ki vplivajo na molekule v celicah in na njihovo delovanje.

Ne glede na izvor staranja se možganski in živčni sistem psov (in ljudi) med staranjem izrazito spreminja. Stari psi imajo manjše, lažje možgane kot mlajši psi. Možgani starejših psov so do 25 odstotkov lažji. Pomembno je omeniti, da ta sprememba ni nujno posledica umiranja možganskih celic. Deli živčnih celic, ki so povezani z drugimi celicami, odmirajo oziroma se začnejo razgrajevati, ko se začnemo starati. Izguba teh povezav vpliva na velikost in težo možganov.

S starostjo v možganih prihaja tudi do kemičnih sprememb, te pa vplivajo na vedenje, spomin in učenje. Pri psih in ljudeh so mitohondriji odgovorni za pretvorbo hranil v energijo. Ko se psi in ljudje starajo, mitohondriji postanejo manj učinkoviti. Sproščati začnejo proste radikale, kemikalije, ki oksidirajo spojine, ključne za normalno celično funkcijo. Izguba teh spojin ogroža celice. Ker se tkiva degenerirajo, se v možganih kopičijo beljakovinski nanosi, imenovani amiloidi. Visoke ravni amiloidov, zlasti v povezavi z grozdi mrtvih in umirajočih živčnih celic, so dokaz, da posameznik trpi zaradi Alzheimerjeve bolezni. Študije, ki so jih na univerzi v Torontu izvedla skupina raziskovalcev, so pokazale, da imajo psi z visoko vsebnostjo amiloida v možganih slabši spomin in težave pri učenju novih spretnosti, še zlasti, če gre za bolj kompleksno razmišljanje in reševanje problemov. To, kar je podobno Alzheimerjevi bolezni pri ljudeh, se pri psih imenuje pasji sindrom kognitivne disfunkcije.
Podobno kot pri Alzheimerjevi bolezni so fizični znaki generativnih možganskih lezij podobni kot pri ljudeh. Tudi psi kopičijo beta amiloide. Gre za škrobni protein, ki postane voskast in tvori oblogo. Ko se obloga odebeli, to zamaši možgane in zavira prenos signalov iz možganov. Pri obeh, Alzheimerju in pasji kognitivni disfunkciji, število oblog vpliva na resnost te duševne ali kognitivne motnje.

Obstajajo vidne spremembe, na osnovi katerih lahko rečemo, da ima pes sindrom kognitivne disfunkcije, in ki niso normalni del staranja. Glavne simptome lahko povzamemo z akronimom DISH, kar pomeni dezorientacija (Disorientation), spremembe interakcije (Interaction changes), spremembe spalnih navad (Sleep changes) in kopičenjem odpadkov v hiši (House soiling).

Znaki dezorientacije pogosto vključujejo:
• neodzivnost na dobro naučene ukaze
• neodzivnost na klic
• izguba spomina za osnovne naloge
• strmenje v prazno ali v stene
• pobeg in izgubljena ali zmedena hoja izven hiše
• hoja v ponavljajočih se vzorcih, na primer okoli mize ali iz sobe v sobo
• zmedenost v sicer znanem hišnem okolju
• razburjenost

Simptomi zmanjšane interakcije vključujejo:
• pogosto prva stvar, ki jo opazimo, je, da psa ne zanima več ljubkovanje in morda celo odide, če bi ga poskusili ljubkovati
• prej družabni psi ne poskušajo več pritegniti pozornosti
• pes ne pozdravlja več obiskovalcev ali celo družinskih članov

Tipične spremembe spalnih navad vključujejo:

pes lahko več spi podnevi

pes ponoči spi manj in pohajkuje v temi

Včasih simptomi vključujejo pozabljanje hišnih navad
• nekateri psi prenehajo signalizirati, da želijo iti ven
• nekateri psi imajo lahko nesrečo v zaprtih prostorih. Te nesreče se lahko pojavijo tudi kratek čas, ko so zunaj
• zdi se, da pes morda pozabi, zakaj je zunaj, pogosto se sprehaja brez cilja

Opazovanje takšnih sprememb pri sicer priljubljenemu starejšem psu je lahko za lastnika in družino zelo boleče, vendar je dobra novica ta, da lahko sčasoma sindrom omilimo.

 

Banner - oglas5

NASLOV UREDNIŠTVA

Revija Preventiva
Cigaletova 5
1000 Ljubljana

Prijava na e-novice

Vas je naša vsebina pritegnila? Če želite biti na tekočem z novimi podobnimi vsebinami, se prijavite na naše e-novice.

Kontakt z nami

+386 (0)51 635 735
info@preventivarevija.si