Naravna zdravila pri hiperpigmentaciji

Videz kože pove veliko o našem zdravju. Pravzaprav je koža naš največji organ in ščiti žile, tkiva, notranje organe in kosti. Življenjski slog in prehranske navade močno vplivajo na njeno zdravje in izgled. Veliko sončenja, veliko preživetega časa na soncu, velik vnos predelanih živil, hormonska neravnovesja, debelost in kajenje lahko znatno pospešijo znake staranja kože.

Hiperpigmentacija (prekomerna pigmentacija) je potemnitev in sprememba barve kože. Do tega običajno pride zaradi prevelikih ravni melanina. Melanin je snov, ki koži daje barvo. Gre za eno od pogostejših težav s kožo, ki prizadene tako moške kot ženske, s starostjo pa se stanje slabša. Območja kože, ki jih je prizadela hiperpigmentacija, so temnejša od preostalih delov kože in lahko postanejo še bolj opazna, če smo veliko na soncu (to še povečuje tvorbo melanina) ali po pojavu aken. Do povečanja melanina pride v povrhnjici (epidermisu) ali v globljih plasteh kože (dermisu) ali obeh.

Znaki in simptomi hiperpigmentacije

Obstaja več vrst hiperpigmentacije, nastanejo pa iz različnih razlogov. Odvisno od vzroka hiperpigmentacije lahko gre za lažje ali trdovratnejše oblike.

Sončne pege / škoda po izpostavljanju soncu – to je eden od najpogostejših vzrokov za obarvanje kože, začne pa se lahko že v rani mladosti. Sončne pege so majhne in ploščate, lahko so svetlo ali temno rjave barve, razvijejo pa se na tistih delih kože, ki so bolj izpostavljeni sončni svetlobi, na primer na vratu, prsnem košu in na rokah. Na teh mestih se razvijajo zaradi povečane tvorbe melanina. Pogosto jih dobijo svetlopolte ali svetlolase osebe. Bolj kot se izpostavljamo soncu, temnejše postajajo pege.

Povnetna hiperpigmentacija (ali PIH) – tu gre za več vrst "poškodb kože", ki so bodisi posledica vnetij ali drugih bolezni, motenj ali hormonskih težav. PIH je lahko posledica aken, ekcemov, psoriaze ali kontaktnega dermatitisa. Vse to lahko prispeva k večji pigmentaciji in razvoju roza, rdečih ali temno rjavih pik. Povnetna hiperpigmentacija se lahko pojavi pri kateremkoli tipu kože, najpogosteje pa pri osebah s temnejšo poltjo.

Melazma – gre za spremembo kože, pri kateri se ta iz svetle obarva v temno rjavo. Običajno se obarva na obeh straneh obraza, na vratu, gornjem delu nosa, na čelu in nad ustnicami. Melazmo povzroči sprememba hormonov. Pogosta je v času nosečnosti, v času hormonskega neravnovesja ali ko jemljemo kontracepcijske tablete. Povečuje se z izpostavljenostjo soncu. Madeži običajno izginejo, ko so hormoni spet v ravnovesju.

Najpogostejši vzroki hiperpigmentacije:

Nezadostna zaščita, ko smo dlje časa izpostavljeni soncu – UV sevanje škoduje koži, saj se ob tem spreminja DNK in zmanjšuje kolagen. Ko smo na soncu, se sprošča melanin, ta pa nastane kot zaščita pred sončnimi žarki. Ko je koža preplavljena z UV svetlobo in nima dovolj časa, da bi se na to odzvala s tvorbo melanina, koža postane rdeča.

akne – ki pustijo rjave, vijolične ali rdeče madeže.

poškodbe, ki so posledica ekcema, psoriaze ali dermatitisa.

hormonska neravnovesja ali spremembe, na primer nosečnost ali menopavza.

bolezni, tudi avtoimunske, bolezni prebavil, motnje presnove in pomanjkanje vitaminov, ki povečuje vnetja, zlasti v žilah.

kajenje oziroma uporaba tobaka

določena zdravila ali izpostavljenost kemikalijam, ki povečujejo fotoobčutljivost.

slaba hrana, vnos živil, ki povzročajo vnetja, sladkor, predelana hrana, sol in drugi dodatki.

poškodbe kože, ki jih povzroča britje, voskanje, tetoviranje, opekline, alergijske reakcije.

starost

geni