Ni vseeno kdaj jemo, saj smo ljudje podvrženi zakonom, ki vladajo naravi. Ime krono izhaja iz grške besede kronos in pomeni čas. Krono prehrana zato temelji na naravnih zakonih ter fiziologiji in bioritmu človeku.
Pri programu krono prehrane nam ni treba šteti kalorij, tehtati živil in odrejati količin hrane oziroma omejevati vnosa hrane. Upoštevamo pa glikemični indeks in glikemično obremenitev živil, kislinsko-bazični režim, hormonsko ravnotežje živil in pravilno biokemijsko združevanje živil.
V določenem delu dneva jemo določeno vrsto živil, ker se tedaj izločajo hormoni in encimi, ki lahko tiste vrste živil tudi razgradijo, zato ima naše telo tedaj od zaužite hrane največji izkoristek.
OD ZAJTRKA DO VEČERJE
Za zdrav organizem je izjemno pomembno, da zjutraj jemo energetsko močno hrano. Zajtrk mora zato vsebovati tako maščobe, beljakovine kot sestavljene ogljikove hidrate. Zajtrkujemo najpozneje do desete ure. V zdrav zajtrk ne spadata bel kruh in med, ampak črn kruh, jajca, maslo, kajmak ...
Kosilo naj bo sestavljeno iz dobrih beljakovin z veliko vlakninami oziroma z zelenjavo. Pri kosilu ne jemo več sestavljenih ogljikovih hidratov, to pomeni kruha, testenin, krompirja. Prav tako ne mešamo sestavljenih ogljikovih hidratov in beljakovin; če jemo tako kombinacijo, denimo meso in kruh, nam bo to kosilo za tri dni obležalo v črevesju, opozarja dr. Gifingova.
Večerja ne sme biti podobna zajtrku; kar jemo za zajtrk, ne jemo za večerjo. Ne jemo kruha, jajc, rumenjaka, prav tako ne mešamo sestavljenih ogljikovih hidratov in beljakovin. Večerja naj bo kombinacija lahko prebavljivega mesa/rib in solate. Večerjamo vsaj dve uri pred spanjem. Po deseti uri zvečer ne jemo, ker naravno vsi hormoni in encimi ponoči počivajo in se ne izločajo. Če kljub temu jemo, telo prisilimo, da deluje; a se zato hitreje staramo, saj se celice ne obnavljajo.
MED OBROKI POPOLN ODDIH
Eden od najpomembnejših načel krono prehrane je, da je razmik med obroki vsaj štiri do pet ur, idealno je pet ur in pol. To se nanaša tudi na najmanjši možni prigrizek! To je pomembno zato, ker je dovolj že, da pojemo en majhen košček slanega peciva, pa bo naš nezavedni biokemijski organizem to prepoznal kot celoten obrok. Isti trenutek se začne izločati inzulin, ki za najmanj tri naslednje ure zaustavi delovanje encima lipaze, ki razgrajuje maščobo v telesu. Kajti delovanje inzulina je nezdružljivo z delovanjem lipaze. To je razlog, zakaj se zredimo tudi, če čez dan pojemo le mrvico nekega prigrizka.
SADJE IN SLADICE LE POPOLDAN
Sadje in sladice jemo le med 16. in 18. uro po zimskem času oziroma med 17. in 18. uro po poletnem času. Po krono prehrani je primerno le sezonsko sadje iz našega podnebja. Sadja nikakor ne jemo takoj po obroku in ne za zajtrk! Jemo ga tri ure pred večerjo. Po izsledkih raziskav se encim, ki razgrajuje sadje, izloča popoldan in ne zjutraj. Če sadje jemo zjutraj, bo v telesu čakalo do popoldneva, medtem pa bo v črevesju povzročalo vrenje in napihovanje.
Poleg ritma hranjenja pri krono prehrani pazimo tudi na kislinsko-bazično okolje v telesu. Bazično okolje v telesu ustvarimo tako, da jemo čim več zelenjave, ne sadja.
Za lažji in hitrejši prenos krono prehrane uporabljajmo knjigo »Krono kuharica«. Vsebuje kar 128 receptov: za zajtrk, kosilo, večerjo ter sladke in postne jedi.
Dr. Ana Gifing je beograjska zdravnica, strokovnjakinja s področja prehranjevanja in medicine proti staranju – antiaging medicine. Zdravstvene centre ima v več evropskih državah, tudi v Rogaški Slatini (Drgifingcenter.si). Je avtorica knjig »Krono prehrana za začetnike«, »Porcija zdravja« in »Krono kuharica«. Iz njenega gradiva smo tokrat povzeli o programu krono prehrane, katerega avtorica je dr. Gifingova.
