Doktor medicinskih znanosti, lekarnar in zeliščar,Viktor Hruščov, trdi, da je današnji kruh vzrok številnim težavam in da je rešitev v kvasu, ki ga lahko naredimo sami.

Naturopat, Viktor Hruščov, avtor knjige o pomlajevanju s pomočjo primerne prehrane, meni, da je ena večjih težav današnjega časa – kruh. Vemo, da današnji kruh niti približno ni enak kruhu, ki so ga pripravljale naše babice in da se je medtem spremenila tudi pšenica, saj je v njej vse več glutena. Ampak to ni, kot pravi Hruščov, edina težava.

»Iz svoje prehrane, pa tudi iz prehrane pacientov, sem izključil kruh. Težava je v tem, da če jemo kruh s kvasom, pridejo ta v kri, se tam razmnožuje, konzumira naše vitamine, mikroelemente, beljakovine, ob tem pa izloča tudi produkte – strupe. V bistvu je kvas v našem telesu parazit. Današnji kruh je najslabši izum človeštva.«

Navaja še, da kvas med peko vstopa v 'kapsule' glutena, v črevesju pa se sprošča, poškoduje sluznico in moti normalno črevesno mikrofloro. »Ne le da je parazit v krvi, živi tudi v krvni plazmi in se svobodno razmnožuje. To se lahko konča z različnimi oblikami notranje zastrupitve, glivičnim obolenjem, rušenjem imunskega sistema, kar vodi v kronične bolezni in botruje nastanku tumorjev. Tudi če prenehamo jesti kruh, bo telo očiščeno šele pet let po prenehanju.

Nekdanji kvasi niso ubijali koristnih bakterij črevesne mikroflore, je pa testo zato vzhajalo 24 ur. To ni bilo po godu pekom, zato so začeli uporabljati kvase druge vrste, ki se smatrajo za ' patogene mikroorganizme', to so taki, ki v določenih primerih in pod določenimi pogoji izzovejo bolezni. Gre za tako imenovane termofilne kvase, s pomočjo katerih testo vzhaja v uri. »Njihovo delovanje v debelem črevesu ubija mikrobe, ki sicer tvorijo vitamine, esencialne aminokisline in biološko aktivne sestavine in ki jih telo potrebuje, da ostane zdravo. Poznamo okoli 500 vrst kvasnih gliv, najbolj nevarnih za človeka pa je trideset. Zadnja leta je vse več glivičnih infekcij, žal pa jih ni moč zdraviti z zdravili. V povprečju ima mikozo (glivično obolenje) okoli 95 odstotkov otrok in 80 odstotkov odraslih.« Tako trdi dr. Hruščov.

Kako lahko ukrepamo? Naredimo domači kvas. Avtor je izbral recept po izboru ruskih avtorjev.

Rženo moko prelijemo s toplo vodo (okoli 40 stopinj Celzija) in mešamo do konsistentnosti jogurta. Pustimo na toplem, najbolje v litrski posodi. Po 24 urah dodajmo moko in vodo in pustimo na toplem mestu. Tretji dan se pojavijo mehurčki, kar pomeni, da je kvas pripravljen. Če ne želite kruha zamesiti takoj, lahko posodo pokrijete z gazo in pustite v hladilniku. Enkrat tedensko odstranimo gornji sloj in 'nahranimo' kvas z moko in vodo. Za dva kilograma kruha je dovolj tretjina posode.

Kako zamesimo kruh? Kvas postavimo v globoko posodo, dodamo moko (integralno, rženo ali katero drugo) in toplo vodo, dobro premešajmo in pustimo na toplem, da se kvas dvigne. Lahko dodamo olje in začimbe. Po nekaj urah zamesimo testo, pripravljeno je, ko se več ne odlepi od rok. Da bo skorja mehkejša, prelijmo testo z malo vode in olja. Pecimo 35–40 minut pri 250 stopinjah.