Skodelica brstičnega ohrovta vsebuje 270 odstotkov priporočenega dnevnega vnosa vitamina K1 (pomembnega za zdravje srca in ožilja) ter 160 odstotkov dnevnega vnosa vitamina C. Prav tako je dober vir vlaknin, mangana, kalija, holina, vitamina B in drugih koristnih snovi. Preprečuje in zmanjšuje tveganje za raka in vnetja ter uravnava krvni tlak.

Bogat z vitamini

Brstični ohrovt ima malo kalorij in veliko vlaknin, vitaminov in mineralov. Pol skodelice (78 gramov) kuhanega brstičnega ohrovta vsebuje:

  • kalorij: 28
  • beljakovin: 2 grama
  • ogljikovih hidratov: 6 gramov
  • vlaknin: 2 grama
  • vitamina K: 137 % priporočenega dnevnega vnosa
  • vitamina C: 81 % priporočenega dnevnega vnosa
  • vitamina A: 12 % priporočenega dnevnega vnosa
  • folatov: 12 % priporočenega dnevnega vnosa
  • mangana: 9 % priporočenega dnevnega vnosa

Brstični ohrovt ima veliko vitamin K, ki je pomemben za strjevanje krvi in zdrave kosti. Vsebuje tudi veliko vitamina C, ki pomaga pri absorpciji železa, obnovi tkiva in krepi imunski sistem. Visoka vsebnost vlaknin podpira zdravje črevesja. Brstični ohrovt vsebuje majhne količine vitamina B6, kalija, železa, tiamina, magnezija in fosforja.

Poln antioksidantov

Antioksidanti v brstičnem ohrovtu zmanjšujejo oksidativni stres in zmanjšujejo tveganje za kronična obolenja. Udeleženci raziskave, ki so pojedli 2 skodelici brstičnega ohrovta dnevno, so škodo zaradi oksidativnega stresa zmanjšali za 28 %. Brstični ohrovt vsebuje veliko kamferola, antioksidanta, ki zmanjša rast rakavih celic, lajša vnetja in izboljšuje zdravje srca.

Ščiti pred rakom

Nekatere študije dokazujejo, da brstični ohrovt ščiti pred nekaterimi oblikami raka. Ščiti namreč pred karcinogeni in varuje celice pred oksidativno škodo. Brstični ohrovt povečuje ravni nekaterih encimov za 15–30 %. To posledično zmanjšuje tveganje za raka na črevesju.

Bogat z vlakninami

Pol skodelice kuhanega brstičnega ohrovta vsebuje 2 grama vlaknin in zadosti 9 % dnevnih potreb po vlakninah. Vlaknine so pomembne za prebavila, preprečujejo zaprtje, hranijo dobre bakterije v črevesju, uravnavajo krvni sladkor in zmanjšujejo srčno bolezen. Ženske bi morale pojesti 25 gramov, moški pa vsaj 38 gramov vlaknin dnevno.

Bogat z vitaminom K

Pol skodelice kuhanega brstičnega ohrovta zagotovi 137 % priporočenih dnevnih potreb po vitaminu K. Ta je ključen za koagulacijo oziroma za preprečevanje krvavitev. Pomemben je za zdravje kosti, ščiti pred osteoporozo in izgubo kostne gostote.

Uravnava krvni sladkor

Vlaknine in antioksidanti v brstičnem ohrovtu pomagajo uravnavati sladkor v krvi.

Vsebuje omega-3 maščobne kisline

Osebe, ki ne jedo rib, so postavljene pred izziv, ko govorimo o tem, kako naj dobijo dovolj omega-3 maščobnih kislin. Brstični ohrovt je dober vir ALA omega-3 maščobnih kislin, ki zmanjšujejo vnetja, odpornost na inzulin, kognitivni upad in trigliceride. Pol skodelice kuhanega brstičnega ohrovta vsebuje 135 miligramov ALA oziroma 12 odstotkov dnevnih potreb pri ženskah oziroma 8,5 % pri moških.

Zmanjšuje vnetja

Vsebuje veliko antioksidantov in hranil, ki zmanjšujejo vnetja. Vnetje je normalen odziv imunskega sistema, iz kroničnih vnetij pa se lahko razvije rak, sladkorna bolezen ali bolezni srca. Sestavine v brstičnem ohrovtu delujejo protivnetno. Dokazano zmanjšujejo vnetne markerje v krvi. Antioksidanti v njih nevtralizirajo proste radikale, ki povzročajo vnetje.

Bogat z vitaminom C

Brstični ohrovt je bogat s C-vitaminom, antioksidantom, ki je dober za imunski sistem, absorpcijo železa, tvorbo kolagena in za rast ter obnovo tkiva.  Pol skodelice kuhanega ohrovta zagotovi 81 % dnevnih potreb po vitaminu C. Vitamin C je pomemben za rast in obnovo tkiv v telesu. Deluje kot antioksidant, vključen je v tvorbo kolagena. 100 miligramov vitamina C poveča absorpcijo železa za 67 %.

Zdravo dopolnilo obroku

Brstični ohrovt je zdravo dopolnilo k prehrani. Enostavno ga je možno vključiti v priloge, glavne jedi in predjedi. Lahko ga skuhamo, zdušimo, prepražimo ali ocvremo. Najbolj zdrav je, če ga pet minut kuhamo. Dodamo ga lahko testeninam, mešanim jedem ali hranljivim jedem.

 

Preberite še več člankov - Prehrana

Kaj sem se naučila o prehranskih dopolnilih?

Prehranska dopolnila so izdelki, ki vsebujejo hranila, ki jih lahko zaužijemo v obliki tablet, kapsul, praškov, kapljic ali drugih oblikah. Namenjeni so dopolnjevanju prehrane, saj vsebujejo...

Katere so zdravju prijazne diete?

Boj z odvečnimi kilogrami je marsikomu dobro znan, prav tako pa tudi dejstvo, da jih je mnogo lažje pridobiti kot izgubiti. Čeprav ob višku maščobnih oblog okoli pasu pomislimo na videz in...

Naravni viri kalcija

Kalcij je najbolj pogost mineral v telesu. Približno 99 odstotkov ga je shranjenega v kosteh in zobeh. Preostali del je razpršen po drugih delih, to je v krvi in v medcelični tekočini. V različnih...

Sadje, ki topi maščobe

Ko iščemo načine, da pokurimo maščobe, nam pride prav vse živo kajne? K sreči ste sladkosnedi na boljšem. Obstaja cela vrsta sadja, ki uspešno topi maščobe in ob tem nahrani telo s pomembnimi...

Hrana, ki uravnava hormone

Vse več je oseb, ki trpijo zaradi hormonskih neravovesij in vnetij. Pogosto jih spremljajo bolečine v sklepih, utrujenost, previsok krvni tlak, glavoboli in napihnjenost. Iz tega se običajno...

Katera je primernejša: brezkofeinska ali kofeinska?

Kava je eno od najbolj priljubljenih živil na svetu. Veliko ljudi uživa pri pitju kave, ampak želi omejiti vnos kofeina. Brezkofeinska kava je podobna običajni, le da ji odstranijo kofein....

10 koristi hrane, bogate z levcinom

Levcin je esencialna aminokislina, enden ključnih gradnikov mišične mase. Uporablja jo maščobno tkivo, jetra in mišično tkivo. Ko mišice s starostjo začnejo slabiti, pomaga levcin. Telo potrebuje...

Kako pogosto je priporočeno jesti?

Če ste kot večina, potem najverjetneje dnevno pojeste 3 glavne obroke, med njimi pa prigrizke. Načeloma je to dober način prehranjevanja, ampak govorimo »načeloma«. Najpomembneje je zadovoljiti...

Najboljši viri vlaknin

Je vaša prehrana revna z vlakninami? Če je temu tako, vam bomo v nadaljevanju predstavili najboljše vire le-teh, saj so vlaknine zelo pomembne za naše zdravje. Toda naj vas ne skrbi, da boste morali...

S hrano nad holesterol!

Obstajata dober (HDL) in slab (LDL) holesterol. Prvi je oblikovan tako, da se oprime odvečnega holesterola in ga odstrani iz telesa, medtem ko slab holesterol poskrbi, da se holesterol prične...

Prehranska dopolnila, ki se jim je potrebno izogibati na prazen želodec

Če uživate prehranska dopolnila, pri tem početju niste sami. Približno 70 % Evropejcev svoje zdravje dodatno krepi s pomočjo prehranskih dopolnil. Od teh pa dobrih 80 % predstavljajo starejši od 55...

Limona! Zdravilni učinki, načini uporabe in recepti

Limona je brezčasen sadež, ki najde mesto v prehrani v prav vsakem letnem času. Poleti kot osvežilna limonada, pozimi pa kot dodatek k čaju. Čeprav je večini znano, da limona vsebuje ogromno...

Dvokrpi ginko in njegovi zdravilni učinki

Dvokrpi ginko ( Ginkgo biloba L.) je živi fosil, ki zemljo krasi že dobrih 300 milijonov let. Zanimivo je dejstvo, da ni v sorodu s prav nobeno danes rastočo rastlinsko vrsto. Čeprav je v Evropi...

Stranski učinki probiotikov

Probiotiki so lahko koristen zaveznik, ko želimo izboljšati zdravje našega črevesja. Toda čeprav običajno ne povzročajo nobenih težav, se lahko določeni ljudje ob njihovem uživanju soočijo s...

Prehod na rastlinsko prehrano

Rastlinska prehrana pomeni konzumiranje hrane, ki je izključno rastlinskega izvora. Tak način prehranjevanja se osredotoča na minimalno predelano hrano in se deloma prekriva z veganstvom. Od...

Organski med in njegove prednosti

Ljudje med že vrsto let uporabljamo zaradi njegovega pestrega nabora zdravilnih učinkov. Znajde se v različnih zdravilnih pripravkih, kakor ga v določenih bolnišnicah še vedno uporabljajo za...

Kako se pravilno prehranjevati?

Program krono prehrane dr. Ane Gifing je edinstven, ker pomaga vsakem posamezniku, da dosega svojo idealno težo ob odličnem zdravstvenem stanju telesa, ne glede na to ali je teža previsoka ali...

Fižol namesto mesa

Vsesplošno sprejetje vegetarijanske prehrane bi lahko zmanjšalo emisije toplogrednih plinov za 63 odstotkov. Za mesojedce bi to predstavljalo težavo, saj iz rastlinske prehrane ne dobijo beljakovin,...