V ajurvedi, tradicionalni indijski medicini, je kurkuma že dolgo čislan lek. Domnevo, da snovi v njej pomagajo preprečevati vnetja, so znanstveno potrdili prav slovenski strokovnjaki iz ljubljanskega Kemijskega inštituta. Že pred nekaj leti jim je namreč uspelo na molekularni ravni dokazati, kako njena učinkovina kurkumin preprečuje vnetja, s tem pa tudi zmanjšuje tveganje za nekatere vrste raka.
Njihov izsledek je zlasti pomemben za varovanje pred želodčnim rakom, ki ga med drugim povzroča okužba z bakterijo Helicobacter pylori. Vsak četrti, ponekod pa vsak drugi Zemljan, naj bi jo gostil v želodcu oziroma tankem črevesju. Več okužb je v delih sveta, kjer je raven higiene nižja. Okužbi s to bakterijo pravijo bolezen poljubljanja, otroci jo dobijo od svojih staršev ali vrstnikov v vrtcu; iz želodca pa pride v usta z dviganjem hrane. Navadno ne izzove bolezni, pri nekaterih pa utegne povzročiti želodčnega raka ali razjedo.
Premaga Helicobacter pylori
Kronično vnetje zaradi okužbe s to bakterijo, ki ni bilo odkrito in ozdravljeno z antibiotikom, se lahko razvije v raka. V Sloveniji letno zaradi raka na želodcu oboli približno petsto ljudi; med dejavniki, ki ga lahko izzovejo, je tudi okužba in vnetje zaradi bakterije Helicobacter pylori. Pozno odkritje te vrste raka je povezano z zelo nizko stopnjo preživetja.
Rak na želodcu je v Aziji zelo pogost, saj vsako leto pokosi veliko ljudi, posebno na Japonskem in v Koreji, kjer prebivalci pojedo veliko zelo soljene hrane, ki je eden izmed dejavnikov tveganja za to bolezen. Zanimivo pa je, da rak na želodcu ni pogost v Indiji, kjer je stopnja okuženosti z bakterijo Helicobacter pylori sicer zelo visoka, prehrana pa enako (pre)slana kot drugod po Aziji.
Ključ za to bi bil lahko ravno kurkumin, saj Indijci pojedo kar osem desetin vse svetovne proizvodnje kurkume. Ker učinkovino uživajo vsak dan, bi bil to lahko eden od dejavnikov, ki pripomore k varovanju pred rakom na želodcu. Zelo verjetno pa je, da tudi vegetarijanstvo in dedni dejavniki prispevajo svoj delež.
Kurkumin blagodejno deluje tudi pri boleznih srca in ožilja, med drugim pri aterosklerozi, ter pri nevrodegenerativnih boleznih, kot je Alzheimerjeva bolezen. Tudi zadnja Indijcev ne tare tako pogosto, kot ljudi drugod po svetu, saj dajo kurkumo praktično v vsako jed.
Začimbna kurkuma
Kurkumo oziroma njeno učinkovino kurkumin lahko uživamo v obliki začimbe, kapsul, pršil, liposomskih pripravkov. Seveda bi bila najboljša oblika začimba, toda težava pri začimbni kurkumi je ta, da se izredno slabo vsrkava v telo. Drug problem pa je, da jo telo zelo hitro, že v dveh urah, izloči.
Če uživamo začimbno kurkumo, njeno vskavanje povečamo tako, da ji dodamo črni poper. Zmešamo rumenjak, dve žlici začimbne kurkume, sladkor ali stevijo in črni poper ter to zaužijemo. Lahko dodamo olje, saj se kurkumin bolje topi v oljni raztopini. Jajčni rumenjak dodamo zato, ker skupaj z lecitinom in ostalimi kompleksnimi lipidi tvori fitosome – vezikle, ki bistveno bolje prehajajo črevesno membrano, kot če bi kurkumin samo raztopili v olju.
Tatjana Svete