Če želimo preprečiti širitev ven, moramo dovolj telovaditi in se znebiti odvečnih kilogramov. Izogibajmo se dolgotrajnemu stanju ali sedenju. Ko počivamo, podložimo noge, naj bodo nad višino srca vsaj pol ure dnevno.

Razširjene vene na nogah so ena najpogostejših težav pri obeh spolih. Statistično gledano ima kronično razširjene vene od 25 do 40 odstotkov žensk in od 20 do 30 odstotkov moških. Razlogi se skrivajo v genetiki, vzroki pa so lahko tudi dolgotrajno sedenje, stanje, kajenje, alkohol, neprimerna prehrana in življenjski slog. Razširjene vene prav tako lahko povzroči hormonska nadomestna terapija, oralna kontracepcija ali jemanje nekaterih zdravil. Bolj kot zdravljenje je zato pomembna preventiva pred to nadležno boleznijo. Priporočljiva je vsakodnevna telovadba, nošenje elastičnih nogavic, izogibanje kajenju in alkoholu. Če pa si že privoščimo kozarček, naj bo črno vino. Ta ima namreč veliko resveratrola ...

Resveratrol iz črnega vina

Vinska trta se koristi v medicinske in prehrambne namene. Vsebuje aktivne sestavine: polifenole (resveratrol), proantocianide in flavonoide. Resveratrol je polifenol, prisoten v rastlinah. Največ ga je v rdečem vinu. Rastline Vitis vinifera L., Vitis labrusca L., Vitis rotundifera L., vse iz družine Vitacea, tvorijo resveratrol, ko so izpostavljene mehanskim ali UV poškodbam in ko se branijo pred paraziti. Resveratrol so odkrili v 40. letih prejšnjega stoletja. Najprej so ga izolirali iz korena rastline Veratrum grandifolorum, leta 1963 pa iz korena rastline Polygonum Cupsidatum. Pravo zanimanje za resveratrol se je pojavilo, ko so ugotovili, da morda ščiti srčno-žilni sistem. To je pomembno odkritje za francoski paradoks, termin, ki opisuje Francoze, ki ogromno popijejo in imajo najmanj srčno-žilnih obolenj. Glavni učinki resveratrola so zmanjšanje lipidov in holesterola v krvi, znižanje krvnega tlaka, preprečevanje tvorbe trombocitov, izboljšanje endotelijskega delovanja žilja. Prav to delovanje koristi pri zdravljenju in preprečevanju obolenja krvnih žil.

Številne raziskave govorijo v prid resveratrolu, češ da preprečuje nastajanje raka, razvoja srčno-žilnih in nevrodegeneratvnih bolezni, zmanjšuje visok krvni tlak in izboljša nadzor glikemije pri sladkorni bolezni tipa 2.

Raziskave dokazujejo, da resveratrol učinkovito odpravlja proste radikale in druge oksidante in zavira lipoproteine nizke gostote (LDL). Resveratrol deluje na encime, med drugim na superoksid dismutazo (SOD), tioredoksin in druge. Kemijska struktura resveratrola je zelo podobna estrogenski, kar nakazuje, da lahko resveratrol deluje kot estrogenski agonist, kar pomeni, da se veže na receptorje estrogena in izzove podobne odzive. Nedavna študija kaže na to, da resveratrol pospešuje celjenje endotelijskih poškodb arterij.

Resveratrol in rak

Znano je, da pri vnetnih procesih prihaja do celične proliferacije (razmnoževanja) in angiogeneze, kar preprečuje apoptozo (celično smrt). Resveratrol dokazano zaustavlja aktivnost raznih vnetnih encimov in vitro, tudi ciklooksigenazo, ob tem pa zaustavi protivnetne dejavnike.

Resveratrol in srčno-žilne bolezni

Ateroskleroza je vnetni proces, pri katerem v oblogah, natančneje v stenah arterij, nastaja lipidna obloga, znana kot aterom, in povečuje tveganje za kap. Eden od prvih dogodkov pri razvoju arterioskleroze je kopičenje vnetnih belih krvnih celic iz krvi v arterijski zid. Resveratrol dokazano zavira izražanje adhezijskih molekul na kultiviranih endotelijskih celicah. Rast vaskularnih celic gladkih mišic ima pomembno vlogo pri napredovanju hipertenzije, ateroskleroze in restenoze (ko se zdravljena arterija spet zamaši). Resveratrol dokazano zaustavlja kopičenje in rast vaskularnih celic gladkih mišic in s tem preprečuje oženje žilja v primeru arterijskih poškodb.

Kopičenje trombocitov

Kopičenje trombocitov je eden od glavnih razlogov za nastanek krvnega strdka, ki lahko ogrozi koronarne ali cerebralne arterije, kar  lahko povzroči srčno ali možgansko kap. Resveratrol preprečuje povečanje in kopičenje trombocitov.

Resveratrol in nevrodegenerativne bolezni

Spremembe razpoloženja in luknje v spominu so posledica zmanjšanega delovanja hipokampusa pri starejših osebah. Pri proučevanju in laboratorijskih študijah, resveratrol spodbuja nastajanje živčnih celic in povečuje število krvnih žil v hipokampusu zdravih starih podgan. Strukturne spremembe so povezane z znatnim izboljšanjem v prostornem učenju, oblikovanju spomina in v razpoloženju.

Srčno-žilne bolezni

Zanimivo je, da so študije, v sklopu katerih so dali brezalkoholno črno vino glodavcem, pokazale znano izboljšanje kazalcev, ki nakazujejo na srčno-žilna obolenja. Študija na ljudeh je pokazala, da imajo ljudje z boleznijo srca, ki pijejo brezalkoholno črno vino, znatno izboljšanje endotelijskega delovanja krvnih žil. Za endotelijsko disfunkcijo je značilna nenormalna vazokonstrikcija (zožitev krvnih žil), kopičenje levkocitov na endotelijskih stenah žil, porast in kopičenje trombocitov, proliferacija gladkih mišičnih celic, vaskularno vnetje, tromboza (tvorba strdkov), poškodovana koagulacija in ateroskleroza.

Raziskave z resveratrolom nakazujejo na njegove številne zaščitne učinke za srčno-žilni sistem, vključujoč nadzor trombocitov, spodbujanje vazodilitacije, izboljšanje tvorbe dušikovega oksida (NO).

Ravni resveratrola, potrebne za doseg tega učinka, so pogosto večje od izmerjenih v človeški plazmi, pa je zato treba uživati visoke ravni resveratrola, ki lahko zmanjša tveganje za trombozo in aterosklerozo. Ostali zaščitni učinki resveratrola vključujejo zmanjšanje srčne hipertrofije in zmanjšanje krvnega tlaka.

Resveratrol in sladkorna bolezen tipa 2

Pri proučevanju na živalih je resveratrol pokazal izboljšanje občutljivosti na inzulin, odpornosti na glukozo in zmanjšanje plasti lipidov v debelih živalih oziroma pri tistih z nenormalnim metabolizmom. Dodatek resveratrola povezujejo s koristnimi učinki na glukozo in lipide pri osebah s sladkorno boleznijo tipa 2. Resveratrol ima dober učinek tudi na nadzor LDL holesterola in krvnega tlaka.

Resveratrol v hrani

Resveratrol je v grozdju, vinu, grozdnem soku, v kakavu, tudi v borovnicah in brusnicah. V grozdju je resveratrol le v lupini grozda. Količina prisotnega resveratrola je odvisna od sorte grozdja, geografskega porekla in izpostavljenosti glivični infekciji. Obdobje fermentacije vina, predvsem v luči stika z lupino grozdja, je pomemben dejavnik količine resveratrola. Glede na to, da se lupine odstranjujejo kmalu v času proizvodnje belih vin in roseja, ta vina vsebujejo malo ali nič resveratrola.

Vir: Linus Pauling Institute