Uredništvo

Življenju dodajamo leta, letom dodajamo zdravje.
 
Slovenci smo po dolgosti življenja peti narod na svetu. Lepo se sliši.
 
In vendar je, kot vse kaže, tudi pri nas medicina, za srčno-žilnimi boleznimi in rakom, tretji povzročitelj prezgodnjega odhoda s sveta. Že pred desetletji smo zasnovali revijo Zdravje, zdaj pa je tu Preventiva, ki nam bo iz meseca v mesec kazala pot, kako naj skrb za svoje zdravje prevzamemo sami; da bomo dodali življenje letom in letom zdravje.
 
Barbara Černe

Mladi se bojimo staranja. In ga odrivamo na stran. 'Jaz že ne bom nikoli ostarel,' si misli marsikdo. In pobožno sanja, da bo prav on ubežal naravnim zakonom. A ne bo. Naša družba je staranje odrinila na stran. Vsak sam pri sebi se mora zato zavedati, da bo nekoč star, in se pripravljati na to neizbežno prihodnost. To je zdravo sprejemanje staranja.

Torej: Kako bo, ko bom star? To v knjigi Lepota let – manifest proti starizmu (Misteriji.si ali 051 307 777; 24 €) svetuje pisateljica Ashton Applewhite, ki se ukvarja s staranjem.

Z mislimi ustvarimo srečno starost

Naše misli imajo moč. Lahko ustvarijo bolezen. In lahko ustvarijo zdravje. V mislih si lahko skujemo srečno ali nesrečno starost. Ni vse seveda odvisno le od naših misli, a vendar lahko naredimo vse, kar je v naši moči, da si zagotovimo srečno starost. In najprej jo moramo sprejeti. Ko smo še mladi. Ali ko se ji že bližamo z naglimi koraki.

Najprej bodo seveda na dan privreli negativni občutki. Občutek krivde, sramu, bednosti, žalosti, jeze. A če bomo dlje in vztrajno premišljevali o tem in si sebe zamišljali kot stare, tako kot so zdaj naši starši, dedki in babice, bodo v zavest pripluli tudi bolj pozitivni občutki in miselne predstave. Za vsakogar drugačne, saj smo si ljudje različni, imamo različne želje, potrebe, zmožnosti. Nemara se celo zgodi, da se začnemo starosti veseliti in jo željno pričakovati. Mnogih obveznosti, ki jih imamo zdaj, bomo osvobojeni.

Smrt je naravni del starosti

In ko premišljujemo o svoji starosti, bomo premišljevali tudi o svoji smrti, odhodu s tega sveta. A česa bi se bali? Saj bomo konec koncev na koncu življenja odšli tja, od koder smo prišli. V neko drugo razsežnost, ki niti približno ni tako težavna kot ta naš snovni svet. Smrt ni konec, ampak začetek nečesa novega. Osvoboditev od tisočih spon tega sveta. Še en razlog torej za veselje.

V veliko uteho nam bo, če si o tej relativnosti življenja in svojih let preberemo iz knjige Potovanje duš (Misteriji.si; 29,90 €). Napisal jo je hipnoterapevt Michael Duff Newton, ki je razvil način hipnoze, s katerim pri preiskovancih doseže skrite spomine na onstranstvo. V njej najdemo odgovore na večna vprašanja, kaj se dogaja z dušo, ko človek umre, bodisi naravne bodisi nasilne smrti. Kdaj in kako se duša odloči, da pride v človekovo telo? Kaj se dogaja z dušo med dvema življenjema? Kam duša odide po smrti?

Sprejemanje staranja

»Če se usposobimo za staranje, lažje kritično razmišljamo o pomenu starosti v sodobni družbi in o silah, ki delujejo na upodabljanje starejših kot nekoristnih in patetičnih. Usposabljanje za starost je politično dejanje, saj onemogoča to osramočenost in sovraštvo samega sebe. Izniči »drugost«, ki daje moč starizmu. Napravi prostor za sočutje in delovanje. Karikaturam starih bab in kaveljcev odvzame moč in nas osvobodi, da si prisvojimo svojo starost,« pravi Applewhitova.

 

Ana Lovšin

 

Banner - oglas5

NASLOV UREDNIŠTVA

Revija Preventiva
Cigaletova 5
1000 Ljubljana

Prijava na e-novice

Vas je naša vsebina pritegnila? Če želite biti na tekočem z novimi podobnimi vsebinami, se prijavite na naše e-novice.

Kontakt z nami

+386 (0)51 635 735
info@preventivarevija.si