Uredništvo

Življenju dodajamo leta, letom dodajamo zdravje.
 
Slovenci smo po dolgosti življenja peti narod na svetu. Lepo se sliši.
 
In vendar je, kot vse kaže, tudi pri nas medicina, za srčno-žilnimi boleznimi in rakom, tretji povzročitelj prezgodnjega odhoda s sveta. Že pred desetletji smo zasnovali revijo Zdravje, zdaj pa je tu Preventiva, ki nam bo iz meseca v mesec kazala pot, kako naj skrb za svoje zdravje prevzamemo sami; da bomo dodali življenje letom in letom zdravje.
 
Barbara Černe

Po več kot štiri milijone prevoženih kilometrih je pri svojih šestdesetih, kot izučen strojnik, z bogato bero tehničnih izkušenj s področja manipulacij težke strojne in gradbene opreme, izdelal trak za hrbtenico, ki koristi možganom in morda podaljšuje življenje. »Pas razbremeni hrbtenico in ji pomaga, da se ta ves čas giba. Človeško telo je narejeno za gibanje, hrbtenica pa je steber telesa. In gibanje pomaga celemu telesu,« pravi inovator in zasebni raziskovalec, Srečko Pisnik iz Gornjega Grada v Savinjski dolini, ki je za svojo inovacijo že prejel več zlatih mednarodnih priznanj.

V življenju je bil več za volanom kot v postelji, pravi, posledično pa je zato trpela hrbtenica. »Z leti me je čedalje bolj bolel križ, a nisem se sprijaznil s tem, da je to normalno za moja leta. K bolečini so poleg sedečega poklica doprinesle tudi teža in premalo gibanja, zato sem začel brskati po internetu. Raziskoval sem, zakaj nastanejo bolečine, kakšna je pravilna drža, zakaj je dobro hoditi,« pravi Pisnik in nadaljuje: »Nikjer še nisem zasledil, da bi se kdo posvetil razbremenitvi hrbtenice oziroma medvretenčnih ploščic med sedenjem. S trakom in blazino (slednjo še razvijam), bi dosegel aktivno sedenje, ki omogoča opravljanje osnovnih funkcij hrbtenice in ostalih organov telesa. Morda najbolj pomembno pri hrbtenici je ohranjanje medvretenčnih ploščic oziroma diskov, ki so zaradi obremenitev »šibki člen« hrbtenice. Mene je kot statika zanimalo, kaj lahko naredim, da hrbtenico razbremenim. Pa sem se za začetek v pasu privezal za stol. Pomagalo je. Potem sem hrbtenico v obliki črke S podložil še zadaj in bolečine so izginile. Tako privezan sem se opazoval in ugotovil, da je hrbtenica bolj zravnana, dihanje je bilo enakomerno, bolečin ni bilo več. Te so izginile tudi, ko sem hodil,« poudarja Pisnik.

Ko sedimo, se staramo

Človeška hrbtenica ima obliko črke S. Ko sedimo, se oblika S spremeni v obliko C. Ko se tako človek »lomi«, mišice v predelu želodca postanejo šibkejše. Ko sedimo, se obremenitev prenese na medenico in hrbtenico, kar povzroči, da se pritisk na medvretenčne diske poveča. Stalno napenjanje povzroči premik vratnih vretenc in to lahko sčasoma vodi do zmanjšanja pretoka krvi v možgane. Posledica tega so glavoboli in zamegljen vid. Hrbtenica je opora vsem notranjim organom, zato je ključnega pomena, da je v pravilnem položaju in da ni pritiskov na medvretenčne ploščice. Naloga diska je sicer blaženje tresljajev in sil. Vsak disk nosi težo zgornjega vretenca in je izpostavljen tlaku, ki je nad vsemi drugimi. Diski so na pol želatinaste konsistence in so relativno viskozni, zaradi česar so prožni in zaradi česar se lažje prilagajajo ob različnih situacijah. »So kot amortizerji v naši hrbtenici. A se ob spremembi težišča glave in hrbtenice spremeni tudi tlak, ki pritiska na diske. Sila, ki pritiska nanje, postane prevelika. To povzroči nesorazmerne obremenitve, ki jih disk ne zmore več prenašati. Zgodi se, da konča zunaj vretenca in takrat govorimo o herniji ali protruziji diska. Bolečina, nad katero se ljudje najbolj pritožujejo, je tista v ledvenem delu (križu) in v vratnem delu hrbtenice,« pojasnjuje Pisnik. Med ležanjem na hrbtu je medvretenčna ploščica v ledvenem predelu obremenjena le s 25 odstotki (je hidrirana in ima večjo prostornino). Med hojo je ta ploščica obremenjena 100-odstotno in takrat normalno deluje, med sedenjem pa so obremenitve 140-odstotne in več.

Sedimo 9 ur na dan

Raziskave kažejo, da v povprečju sedimo 9 ur na dan. 9 odstotkov ljudi umre zaradi napačnega in prekomernega sedenja.

11 najpogostejših težav zaradi sedenja

  1. Bolezni srca
  2. Sladkorna bolezen
  3. Predčasna smrt
  4. Rak
  5. Utrujenost
  6. Debelost
  7. Bolečine v vratu
  8. Poškodba medvretenčnih ploščic
  9. Poškodba hrbtenice
  10. Upočasnjeno delovanje možganov
  11. Degeneracija

V nekem obdobju življenja približno 80 % ljudi trpi za bolečinami v hrbtu. Bolečine v križu in hrbtenici so eden najpogostejših razlogov za odsotnost z delovnega mesta in drugi najpogostejši vzrok, da ljudje obiščejo zdravnika.

Zaradi sedenja trpi srce

Statistika je že davno pokazala, da imajo ljudje, ki imajo pretežno sedeče delo, dvakrat več srčnih obolenj in dvakrat več kapi s tragičnim koncem. Ena od najresnejših posledic »sedečega« načina življenja je tveganje bolezni srca in ožilja, kot so koronarna srčna bolezen ali kronična hipertenzija. Pretirano sedenje slabi mišice, poslabša krvni obtok in znižuje pretočnost krvnih žil. Pomanjkanje telesne aktivnosti je eden od glavnih razlogov za zgodnjo aterosklerozo (nalaganje oblog v stenah arterij). Prav tako lahko pride do neravnovesja med oskrbo s kisikom in potrošnjo, to je stanjem, ko srce potrebuje več kisika kot ga prinaša kri. Stiskanje žil povzroča zastoje krvi na različnih področjih. Logična posledica sedenja je tudi slaba prekrvavitev, ki je lahko zelo nevarna, saj povzroča trombozo. Tromboza lahko povzroči nastanek krvnih strdkov in to na tistih delih telesa, kjer najmanj pričakujemo. Posledice takih strdkov so lahko tudi usodne, saj lahko strdek zlahka zapre vitalno krvno žilo v srcu, pljučih ali možganih. Študija več kot 17.000 ljudi v 13 letih je pokazala, da imajo ljudje, ki sedijo več kot 8 ur na dan, 54 % večje tveganje za smrt zaradi srčnega napada kot tisti aktivnejši. Ena zanimivejših angleških študij – in sicer primerjava med vozniki in sprevodniki avtobusov – je pokazala, da so bili vozniki večkrat v bolniški zaradi bolečin v hrbtenici in tudi umirali so prej. Ko si mlad, delaš vse, da bi zaslužil denar, ko si star, bi dal ves denar, samo da bi bil zdrav.

Vlaganje v zdravje zaposlenega

Raziskave potrjujejo, da postajamo sedeča generacija in da je sedenje vsaj tako škodljivo kot kajenje. In ker se družim in srečujem z veliko ljudmi »moje generacije«, lahko potrdim, da ima večina težave z bolečinami v hrbtenici. Torej nekje po 35 in več let delovne dobe je vse več težav s poškodbami in bolečinami kot posledica napačnega in preveč sedenja. Delodajalec pa si zagotovo ne želi »starejšega« delavca, ki je več na bolniški kot opravilno sposoben. Tu citiram že večkrat zapisano: »Vlaganje v zdravje zaposlenega je tako pomembna naložba, kot je na primer nakup tovornega vozila ali službenega avtomobila. Dejstvo je, da se vsak vložen evro v ohranjanje zdravja zaposlenega delodajalcu nekajkratno povrne. Ko si mlad, delaš vse, da bi zaslužil denar, ko si star, bi dal ves denar, samo da bi bil zdrav.«

Ključne prednosti

»Z “EASEbelt” pasom torej nudimo oporo hrbtnim mišicam in razbremenjujemo vezi,« je ključna ugotovitev in potrditev ergonomista. “Easebelt” je elastični opornik, ki se lahko pritrdi na stole različnih oblik in izvedb. S preoblikovanjem pritrdilnega traku, se ga lahko koristi tudi na invalidskih vozičkih, avtomobilskih sedežih, žerjavih … Z vgrajenimi oporniki spredaj dopolnjuje namen hrbtnega naslonjala stola, saj nudi oporo tudi s prednje strani (ob dolgotrajnem sedenju daje dober občutek ob naslonu naprej). Zaradi opore se razbremeni tudi pritisk na roke (v traktorju, avtu, pri delu z računalnikom), kar olajša dolgotrajno sedenje »Zaradi elastičnosti dovoljuje razgibavanje med delom, s čimer izboljšuje prekrvavitev. In nenazadnje, izgleda, da deluje tudi na možgane, saj se tudi takrat, ko ga ne nosimo, držimo bolj zravnano,« povratne informacije kupcev opisuje Pisnik.

Kako uporabljamo pas?

Privežemo ga na stol v pisarni ali na voznikov sedež, kot je prikazano spodaj. Trak je na voljo na tukaj.

 

NASLOV UREDNIŠTVA

Bcentermed, Barbara Černe s.p.
Na griču 7
3202 Ljubečna

Prijava na e-novice

Vas je naša vsebina pritegnila? Če želite biti na tekočem z novimi podobnimi vsebinami, se prijavite na naše e-novice.

Kontakt z nami

+386 (0)51 635 735
info@preventivarevija.si