Vse več nas trpi zaradi intolerance in alergije na hrano. In še vrsta bolezni, za katere zdravnik ne najde vzroka, nam nastaja zaradi nepravilne prebave in prehajanja neprebavljene hrane v telo zaradi preluknjanega črevesja.

To nam razkriva Anita Šupe, avtorica knjige »Resnice in laži o hrani«. V knjigi piše, da je eden od ukrepov, kako pokrpamo luknje v črevesju, lahko tudi kostna juha. Ali imamo moteno črevesno floro zaradi luknjičastega črevesja, lahko iz prstnih odtisov razbere prehranska svetovalka Nataša Klarič.

Preobčutljivost na hrano oziroma prehranska intoleranca ustvarja težave vsakemu drugemu človeku. Telo se pretirano odzove na kak alergen, običajno beljakovino v živilu, kar povzroči izpuščaj na koži, srbečico, glavobol, utrujenost, napihnjenost, prebavne težave, razdraženo črevesje in zaspanost. Težave nastanejo v 4 do 72 urah po zaužitju živila. Znaki intolerance na hrano in prave alergije na hrano so si pogosto zelo podobni, zato so mnogi prepričani, da imajo pravo alergijo, vendar gre največkrat za intoleranco na hrano. Pravo alergijo na hrano ima manj kot pet odstotkov prebivalstva; najpogostejše so alergije na mleko, žita (gluten) in oreščke.

Motena črevesna flora pomeni slabo bakterijsko sestavo, čezmerno razmnoževanje glivice kandide zaradi propustnosti črevesja. Zaradi nezdrave črevesne flore in propustnosti črevesja nepopolno prebavljene sestavine hrane prehajajo skozi črevesne stene in vstopijo v krvni obtok, kjer izzivajo imunske in alergijske odzive.

Mnogi se trudijo, da bi odkrili, na katero hrano so alergični, a je to zaradi propustnosti črevesa zelo težko ugotoviti. Večina hrane se zaradi poškodovane črevesne stene ne prebavlja pravilno, kar utegne izzvati trenutno alergijsko reakcijo. Ali pa zapoznelo, ki se pokaže šele po nekaj dneh, celo nekaj tednih. Nikoli pa ne moremo vedeti natančno, katera hrana je določeno reakcijo povzročila, opozarja Anita Šupe v knjigi »Resnice in laži o hrani«.

ZDRAVLJENJE ČREVESNE STENE

Dokler je črevesna stena poškodovana, ne bomo nikamor prišli, če bomo samo izločali živila, za katera menimo, da jih ne prenašamo. Edini pravi ukrep za rešitev težav z alergijami in prehransko intoleranco je zdravljenje in ozdravljenje črevesne stene. Tedaj se bo večina hrane pravilno prebavljala, mnoge alergije in prehranske intolerance pa bodo brez sledu izginile.

Nepravilna prebava hrane privede tudi do drugih velikih težav, saj pomanjkljivo izkoriščanje hranil povzroča resno pomanjkanje esencialnih vitaminov, mineralov in drugih vitalnih snovi, od katerih je odvisno naše zdravje. Če prehranske intolerance ne odkrijemo, nas sčasoma to pripelje v nespečnost, kronično utrujenost, zaprtost, drisko in kolitis – kronično vnetje z razjedami na sluznici debelega črevesa in danke. Razvijeta se lahko artritis in poliartritis. Če to traja dalj časa, imunski sistem oslabi, človek pogosto zboli, slabost in bolečine pa postanejo stalnica. Kronično vnetje, ki ga izzove prehranska intoleranca, lahko vodi tudi v srčno-žilne bolezni.

KOSTNA JUHA

Obstaja pozabljeno živilo, ki pomaga pri zdravljenju črevesnih sten in je kakor manjkajoči člen v sodobni prehrani, pravi Anita Šupe. To je kostna juha ali osnova – bujon. Mesne, kokošje in ribje juhe, v katerih se kuhajo kosti, zagotavljajo snovi za rast in obnavljanje celic črevesne stene in imajo zdravilni učinek na vnetne procese v črevesju. Ker je v črevesju 80 odstotkov imunske zaščite organizma, zdravo črevesje zagotavlja dobro splošno zdravje.

Kostne juhe omogočajo dobro prebavo in so bile stoletja ljudsko zdravilo za prebavni sistem. V kuhinjah naših babic, kakor tudi v večini svetovnih tradicionalnih kuhinj, so imele juhe iz kosti pomembno vlogo v pripravi hrane in so bile kot zdravilo za vse. V kostnih juhah so minerali, med drugim kalcij in magnezij, v takšni obliki, da jih telo uporabi najlažje. V juhah iz kosti so snovi iz hrustanca in kit (chondroitin sulfate in glucosamine), ki jih danes prodajajo kot drage zdravilne pripravke proti artritisu in bolečinam v sklepih. Juhe iz ribjih kosti in glav vsebujejo tudi jod in snovi, ki pripomorejo k pravilnemu delovanju ščitnice.

ŽELATINA IZ ŽOLCE

Ohlajena kostna juha je želatinasta. Ta želatina je verjetno najstarejša funkcionalna hrana in stoletja so vedeli za njeno zdravilnost. Vsebuje veliko aminokislin, kot sta arginin in glicin, ki omogočata, da se beljakovine iz hrane najbolje izkoristijo, celo tedaj, ko je v hrani bolj malo beljakovin. Najpomembnejša vloga želatine je, da pomaga pri prebavi in se uspešno uporablja pri zdravljenju različnih prebavnih tegob in črevesnih bolezni, kakor tudi pri uravnavanju želodčne kisline, zdravljenju kolitisa in Crohnove bolezni.

Pokazalo se je, da pomaga tudi pri drugih kroničnih boleznih, kot so slabokrvnost, sladkorna bolezen, mišična distrofija, celo rak. Ameriški raziskovalec Francis Pottenger razlaga, da je želatina hidrofilni koloid. Zato privlači in zadržuje tekočino in tako lajša prebavo, ker privlači prebavne sokove k hrani v prebavnem sistemu.

Poleg tega, da je želatina izjemno zdrava, daje hrani izvrsten okus. Zato je razumljivo, da je imela ta osnova v vseh priznanih kuhinjah po svetu glavno vlogo pri pripravi okusne hrane. V drugi polovici 20. stoletja pa je želatina šla v pozabo, ker je industrija prevzela zadevo v svoje roke. Živilska industrija je odkrila, kako je mogoče v laboratoriju proizvesti umetne okuse in arome, odkrili so ojačevalec okusa mononatrijev glutaminat, ki zelo poceni daje hrani okus po mesu. Tako so nastale kocke in drugi koncentrati za juhe, juhe iz vrečke, mešanice začimb, pripravljene omake in vsa pripravljena in polpripravljena jedila. Domača osnova, to je zdravilna juha iz kosti, bogata s hranljivimi snovmi, je odstranjena z našega jedilnika v zameno za poceni nadomestke, ki vsebujejo izjemno škodljivo sredstvo – glutaminate. Zato bi bilo zelo modro vrniti domače kostne juhe na naše jedilnike.

Še opozorilo nutricionistke Nataše Klarič:

 »Žolca, ki jo kupite v trgovini, praviloma ni ustrezna za nikogar, saj je tipično pripravljena iz industrijsko rejenih, hlevskih živali: njihovo meso in kosti vsebuje številne strupe, ki so posledica prehrane in življenjskega sloga ter načina zakola, ki sproži še dodatno proizvodnjo stresnih hormonov. Nadalje je taka žolca tipično skuhana iz svinjine, ki povzroča nenormalne reakcije v krvi pri vseh krvnih skupinah, in pripravljena z dodatkom industrijsko proizvedene želatine, in s tem MSG ali mononatrijevim glutamatom, ki je zelo problematičen eksitotoksin.«

Eksitotoksin spodbudi sistem za nagrajevanje v možganih, zato se nam hrana zdi še boljšega okusa, kot je v resnici in je zato zaužijemo še več.

ALI IMATE LUKNJIČASTO ČREVESJE?

Dermatoglifika oziroma preučevanje vzorcev na prstih in dlaneh je zelo priročna metoda za odkrivanje morebitnih ali že prisotnih bolezenskih stanj. Koža na prstih je iz iste vrste tkiva, kot je črevesna sluznica, zato se na prstih odraža, kakšno je naše črevesje. Pristni odtisi pokažejo tudi, ali imamo »luknjičasto« črevesje oziroma prepustno črevo. To zna iz prstnih odtisov razbrati prehranska svetovalka Nataša Klarič, avtorica Nutrigenomičnega profila, ki svetuje na Nutrigenomika.info.

Kdor želi odtise narediti sam, naj upošteva naslednja navodila: potrebni so prstni odtisi vseh desetih prstov; pomembni so vzorci in obrabljenost – ali so v odtisih vidne bele črte. Obrabo in bele črte najlažje vidite, če odtisnete srednje-spodnji del blazinice tako, da so vzorci (krožni, ločni, zanke) jasno vidni. Obraba je pomembna za določanje trenutnega stanja organizma.

Na podlagi kakovostnih odtisov lahko strokovnjakinja poda mnenje o stanju vašega prebavnega trakta, kakor tudi o morebitni predispoziciji za določene bolezni, kot so nakazane iz vzorcev prstnih odtisov. Odtise bo pogledala brezplačno in vam odgovorila, ali je smiselno, da se, v primeru težav, pri njej naročite na dodatno 30-minutno svetovanje po Skypu, ki stane 25 €. Če ji boste pripisali še svojo krvno skupino (O, A, B ali AB), vam lahko da tudi konkretna priporočila glede vašega zdravja.

 

Najbolje je, da uporabite posebno folijo za odvzem prstnih odtisov. Če tega nimate, poskusite s črnilom in blazinico za štampiljke.

Prstne odtise odtisnite tako, da se lepo vidi vzorec (krožni, ločni, zanka): na »viledo« oziroma podobno krpo nanesite malo tuša ali črnila, si pomažite prste in nekajkrat odtisnite. Nato vpišite vzorce (krožni, ločni, zanka) in navedite, ali so v odtisih vidne navpične in/ali vodoravne črtice. Po možnosti odtise z opisom tudi skenirajte ali pa vsak odtis posebej fotografirajte v čim manjšem formatu (manj kot 50 kB na sliko).

 

Leva roka:

Mezinec	Prstanec	Sredinec	Kazalec	Palec
Vzorec:             Bele črte: da            ne	Vzorec:             Bele črte: da            ne	Vzorec:             Bele črte: da            ne	Vzorec:             Bele črte: da            ne	Vzorec:             Bele črte: da            ne

 

 

Desna roka:

Mezinec	Prstanec	Sredinec	Kazalec	Palec
Vzorec:             Bele črte: da            ne	Vzorec:             Bele črte: da            ne	Vzorec:             Bele črte: da            ne	Vzorec:             Bele črte: da            ne	Vzorec:             Bele črte: da            ne