Britanska študija je dokazala, da žafran uničuje slabljenje vida pri starejših ljudeh. Raziskava na upokojencih, ki jim je pešal vid, je pokazala, da se je njihov vid znatno izboljšal po konzumiranju žafrana.
Žafran naj bi vplival na količino maščobe v očeh, kar ima za rezultat večjo odpornost očesnih celic. Uporabljamo ga lahko tudi kot zdravilo pri obolenju ledvic, uravnava prebavo, odpravlja glavobole, migrene in vrtoglavice. Zdravi akne, bradavice in druge težave s kožo. Koristi tudi proti bolečinam in krčem, za zmanjšanje bolečin v trebuhu in za bolezni ledvic in predmenstrualnih težav.
V morju zdravilnega rastlinja, trav, vonjev in okusov je žafran začimba, ki jo številni imenujejo kar kralj začimb. Njegove zdravilne učinkovine so zabeležili že v najzgodnejših medicinskih knjigah, številna ljudstva pa so potrdila njegovo neverjetno učinkovitost. Nekateri so z njimi zaustavili širjenje raka, spet drugi so prenehali nositi očala, določeni pa so z njim uspešno blažili simptome depresije. In zdi se, da je žafran iz dneva v dan bolj popularen.
Karotenoidi v žafranu imajo protirakave, protimutacijske in imunomodulatorne lastnosti. Obstajajo tudi študije na miših, ki potrjujejo, da ima žafran farmakološko delovanje na maligne tumorje. Življenje miši, ki so imele tumor, je bil po dajanju žafrana podaljšan za več kot 110 odstotkov.
Ekstrakt metanola v žafranu v določenih koncentracijah nevtralizira oksidacijsko delovanje prostih radikalov do 65 odstotkov, kar pomeni, da lahko žafran deluje tudi kot antioksidant. Koristi se tudi kot antidepresiv, sploh v primeru blagih in zmernih depresij, saj deluje na serotonin (hormon sreče), podobno kot Prozac. V kitajski medicini se tradicionalno uporablja za poboljšanje prekrvitve in zdravljenje modric.
Sestavina crocetin v žafranu lahko zmanjša tudi raven holesterola in trigliceride v krvi in pomaga pri zdravljenju ateroskleroze in artritisa. Revmatoidni artritis je avtoimunsko kronično vnetje, ki napada sklepe. V hujših primerih lahko oseba postane nepokretna. Pri večini pacientov se bolezen razvije med štiridesetim in šestdesetim letom. Revmatoidni artritis povzroči boleče otekanje, ki na koncu privede do erozije kosti. Znanstveniki na žalost še vedno niso odkrili zdravila za to obolenje, v terapiji pa lahko pomagajo številni rastlinski preparati. Vse večji pomen pri zdravljenju te bolezni ima žafran, začimba, ki velja za najdražjo na setu. S kliničnimi študijami so dokazali, da protivnetne snovi v žafranu blažijo bolečine v sklepih. Žafran zmanjšuje togost, otečenost in lajša gibanje. Uporabljamo ga lahko vsakodnevno, tudi kot dodatek hrani.
Čeprav je zelo učinkovit, naj bi ga uživali v manjših količinah, do 200 miligramov dnevno. Dovolj je, če nekaj posušenih listov žafrana prelijemo s skodelico vroče vode. Čaj pijemo nekajkrat dnevno. Deluje namreč tudi na želodčno sluznico, pomaga pri čirih in ranah na dvanajstniku. Pijmo ga dvakrat dnevno.
Povzeto po www.dnevno.hr