Čeprav večinoma govorimo o težavah, ki jih povzroči presežek hormona kortizola, ki pripravlja telo na boj ali beg, pa ga imajo nekateri lahko tudi zelo malo – premalo. Predvsem zaradi dolgotrajnega kroničnega stresa. Kadar morata nadledvični žlezi brez prestanka izločati veliko kortizola, »pregorita« in izgubita sposobnost pravilnega tvorjenja in uravnavanja ravni tega hormona.

Tedaj govorimo o utrujenosti nadledvičnih žlez, kar sicer ni najbolj posrečen izraz. Večinoma žlezi nista problem, težava je v uravnavanju žlez v možganih, v hipotalamusu in hipofizi. Stres spremeni vezje možganske signalizacije, posledica pa je maladaptivni (škodljivi) stresni sindrom.

Čeprav je prav to razlog spremenjenega načina tvorjenja kortizola, lahko temu stanju botrujejo tudi Adisonova bolezen (zmanjšano delovanje skorje nadledvične žleze), hipopituitarizem (delno ali popolno prenehanje delovanja hipofize) in posttravmatska stresna motnja.

Omeniti moramo še en vzrok, ki obremenjuje ta hormon ter ga prisili, da se izloča: vsakič, ko pojemo ali spijemo kaj sladkega. Če to počenjamo pogosto, je raven kortizola kronično visoka. To vodi v izločanje inzulina, končna posledica pa je inzulinska odpornost in prenizek kortizol.

Če imamo znake nizkega kortizola, je priporočljivo testiranje 24-urnega kortizola (to storijo navadno v bolnišnicah) ali test iz sline. Prosimo zdravnika, da nas pošlje na krvni test. Upoštevajmo pa, da raven kortizola med dnevom niha. Najboljši čas za testiranje je med 7. in 9. uro zjutraj, ko je raven tega hormona najvišja; že čez dve uri pa nam lahko pade pod minimum delovanja. To pa za nas pomeni, da smo popolnoma brez energije. V hudih primerih ne moremo niti iz postelje.

Test kortizola lahko samoplačniško med drugim naredimo v laboratorijih Adria laba v Ljubljani, Mariboru in Celju. Cena določitve kortizola je 14 €. Kri damo zjutraj, na tešče.

Spremljajoči znaki

Če je nizek kortizol posledica kroničnega stresa, bomo najprej občutili vse znake visokega kortizola, preden bomo začutili znake znižanja hormona. Takrat govorimo o zadnji – tretji fazi adrenalne izgorelosti. Znaki so kronična utrujenost, mišična šibkost, pojavijo se temni madeži na obrazu (neenakomerna pigmentacija), izguba apetita, pretirano hujšanje, manično obnašanje in nespečnost. Prisotna je depresija, neredni menstrualni ciklusi, nizek krvni tlak. Pojavi se lahko nihanje razpoloženja, ki lahko vodi v anksiozna stanja, panične napade in tesnobnost.

Zadnja, ki nam še dajeta energijo, sta sladkor in ščitnica, ki sodelujeta z nadledvično žlezo. Ko kortizola ni dovolj, se ustavi tudi delovanje ščitnice (hipotiroizem) in lahko pride do sladkorne bolezni tipa 2.

Prehranski dodatki

Zaradi nenehno vključenega simpatičnega živčnega sistema, ki nas dejansko pripelje v brezno kortizolnega izgorevanja, naš organizem samo troši in nič ne gradi. Zato je obnova zalog, ki smo jih na poti porabili, izredno težka; receptorji ne sprejemajo hormona, organizem se ne umiri, zaloge so tako izpraznjene, da jih na klasičen način (s hrano in dodatki) težko nadomestimo. Tedaj je učinkovito intravenozno dodajanje (v Sloveniji je to dosegljivo na ljubljanski kliniki Futuristic Life; Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate., 041 328 218), ker s tem dosežemo največji možni vnos in polnjenje izgubljenih zalog; rezultate dosežemo že v mesecu ali dveh.

»S posebej prilagojenimi koktejli napolnimo zaloge energije, poskrbimo za živčni sistem ter okrepimo imunski sistem in počistimo s prostimi radikali. Pri uravnovešanju ravni kortizola nam lahko zdravnik predpiše čisti kortizol, in sicer se pri nas dobi Hydrocortisone,« svetuje Ariana Vetrovec z ljubljanske klinike Futuristic Life in nadaljuje:

»Jemljemo ga tako, da oponašamo naravni bioritem. Zjutraj deset miligramov in ob dveh popoldan deset miligramov. Oziroma kot nam to predpiše zdravnik. Ker je verjetno na nuli tudi spremljevalni hormon DHEA, se za boljšo odpornost na stres dodaja tudi tega, seveda na recept zdravnika, specializiranega in podučenega o hormonih in izgorelosti. Vendar je veliko bolje, da se vrne organizmu izgubljene vitamine in minerale, preden se ponovno zažene delovanje žlez. Predstavljajte si avto, ki mu dolijemo bencin in nima olja. Preprosto zariba!

Drug način, da vrnemo telesu, kar je izgubilo, je oralni; tu priporočamo liposomalne dodatke ali tiste v obliki pršil, ki delujejo bukalno (popršimo jih pod jezik), kar pomeni, da se hranila vsrkajo na isti način kot nitroglicerin, ker delujejo neposredno preko glavne žile v srce. Žal pa tu še vedno velja, da ob oralnem jemanju dodatkov lahko traja okrevanje tudi leto in več.«

Telo potrebuje

• Magnezijev citrat (dvakrat 300 mg na dan), ki pomaga ustvariti ATP celic ali v prevodu celično energijo, ker smo jo na poti v izgorelost izgubili. Magnezij neskončno sprošča, pomaga zaspati, olajša bolečine v sklepih (fibromialgija) in pomaga pri depresivnih stanjih. Preprečuje tudi palpilacije in razbijanje srca, kar je pogost pojav pri nizkem in visokem kortizolu.
• Liposomalni vitamin C (trikrat 1000 mg na dan), s tem obnavljamo nadledvične žleze in iz organizma odstranjujemo proste radikale, nastale zaradi stresa.
• Liposomalni vitamin B12 (400 mcg na dan) in liposomalni 1000 mcg B9 (v obliki folata), dosegljiv je v obliki pršila. Oba dajeta prepotrebno energijo, uravnavata čustvena nihanja, depresijo in predvsem čistita posledice predolgo visokega kortizola.
• Liposomalni 1000 mg B5 (dvakrat na dan). Ta popravlja – obnavlja nadledvične žleze.
• Burn out kombinacija adaptogenov vsebuje vse; od ginsenga za razkaditev megle v glavi in dvig energije, 5HTP, ki popravlja razpoloženje in sprošča, kar pomaga pri razpoloženju, bolečinah v mišicah in nespečnosti ter anksioznih napadih, rodiole, ki daje kisik in nas fizično dvigne, macune z vsebnostjo dopamina, da se bomo še kdaj nasmejali, uživali in gledali na svet malo bolj pozitivno, do proteinov z aminokislinami, ki gradijo živčne prenašalce, oblikovalce našega razpoloženja.
• Sladki koren ali likoris (standardiziran izvleček vsebuje 20-odstotkov glicirizinske kisline): 250 do 500 mg trikrat na dan. Ne uživamo, če imamo srčno bolezen, postopno popuščanje srca, visok krvni tlak, zadrževanje vode, sladkorno bolezen, bolezen ledvic ali jeter. Tudi noseče in doječe matere naj tega izvlečka na uživajo. Posvetujemo se z zdravnikom, če uživamo ACE-inhibitorje (proti povišanemu tlaku), odvajala, tablete proti zanositvi.

Ne jemo!

• Ašvagande, saj ta znižuje kortizol tudi do 70 odstotkov in je primerna v zgodnjih fazah izgorelosti, za boljše delovanje ščitnice in za tvorbo spolnih hormonov. Pomaga tudi pri nočnem zbujanju, vendar tudi to takrat, ko je kortizol še dejaven.

Kaj naj jemo in kako se obnašamo

Jemo tako, da je v naših obrokih 40 odstotkov dobrih, hladno stiskanih maščob, masla ali svinjske masti, 40 odstotkov zelenjave, sadja bolj malo, 20 odstotkov pa naj bo rib, jajc, perutnine in občasno rdečega mesa.

Pijemo stisnjen sok svežega zelja, ta obnavlja nadledvične žleze, voda pa naj bo raje vroča kot hladna.

Počivajmo in se izogibamo stresnim situacijam oziroma vsak dan posvetimo vsaj pol ure vodenemu sproščanju. Najbolje je, da si na You tubu poiščemo sproščanje, ki nas najbolj pritegne. Zvečer lahko zaspimo s šumenjem oceana, kar je popolno alfa – umirjeno stanje. Tudi to si lahko vrtimo preko You tuba ali aplikacij, ki jih naložimo na svoj telefon.

Najpomembnejše je gibanje na zraku. Tudi s tem pridelujemo ATP oziroma energijo za celice. Če ne gre drugače, pojdimo za začetek samo en krog okoli hiše, pomagamo si lahko s palicami. Na kakršenkoli način se moramo prisiliti h gibanju! Ne pretiravamo v ničemer. V tem stanju ni čas, da se lotimo psihoterapije. Najprej okrepimo telo, da bo sploh sposobno za nove poti in spremembe.

Kaj ne jemo in ne počenjamo

Ne jemo sladkorja, sladkarij, piškotov, žit, nemastnih izdelkov, živil, ki vsebujejo trans maščobe, ne pijemo alkohola in ne gaziranih pijač. Izogibamo se stresu.