Čeprav so se v zadnjih treh desetletjih zmanjšale bolezni srca in ožilja, ostajajo najpogostejši vzrok smrti v Sloveniji.

Po podatkih slovenskega Nacionalnega inštituta za javno zdravje so bile v letu 2016 vzrok 40 odstotkov vseh smrti, pri ženskah 47 odstotkov (449 umrlih na sto tisoč prebivalcev), pri moških 32 odstotkov (306 umrlih na sto tisoč prebivalcev). Od leta 2009 pri moških bolezni srca in ožilja niso več najpogostejši vzrok smrti, temveč so na drugem mestu, za rakom. Kaj povzroča te bolezni in kaj je preventiva pred temi boleznimi? Vzroke in preventivo bomo predstavili z več različnih gledišč.

Največ ljudi je umrlo zaradi srčno-žilnih bolezni, ko so bili stari 75 in več let. Ženskam največkrat odpove srce (27,1 odstotka) in imajo možgansko-žilne bolezni (25,2 odstotka). Pri moških je bilo pomanjkanje krvi v srcu zaradi stisnjenih arterij najpogostejši vzrok smrti (27,5 odstotka).

V starostnih skupinah do 74 let je za boleznimi srca in ožilja umrlo več moških kot žensk. Srčni infarkt in možganska kap pa sta pogosta vzroka prezgodnje umrljivosti (pred 65. letom starosti). Največ prezgodnjih smrti je med moškimi v pomurski in podravski regiji, med ženskami pa v obalno-kraški in posavski regiji.

Preventivni program

V Nacionalni program primarne preventive srčno-žilnih bolezni, ki ga vodi NIJZ, so vključeni vsi moški med 35. in 65. letom ter ženske med 45. in 70. letom starosti. Namen je zgodnje odkrivanje ljudi, ogroženih za razvoj bolezni srca in žilja, in sicer zaradi nezdravega življenjskega sloga in dejavnikov tveganja za te bolezni, ter ukrepanje, ki vključuje svetovanje in spremembo življenjskega sloga. To so po mnenju NIJZ najbolj učinkoviti pristopi preprečevanja in obvladovanja kroničnih bolezni. Preventivni pregled pri osebnem zdravniku oziroma v referenčni ambulanti je prvi korak, na katerem ocenijo človekovo ogroženost glede na dejavnike tveganja in obolenja. Po potrebi nas vključijo v zdravstveno-vzgojni program za spremembo življenjskega sloga in nas uče zdrave prehrane, zdravega hujšanja, telesne dejavnosti, opuščanja kajenja, zmernega pitja alkohola in podpore pri spoprijemanju z depresijo.

Vitamin C?

Tako pri nas. Zdaj pa se za 180 stopinj obrnimo v drugo smer. Najnovejša odkritja v znanosti, okolju, razvoju in genetiki pričenjajo razkrivati, kako smo se razvijali kot vrsta. Mnoge bolezni so se morda pojavile, da bi nas obvarovale. Dr. Linus Carl Pauling (1901–1992), ameriški kemik, Nobelov nagrajenec za kemijo, je pri svojih 92 letih nakazal, da je razvoj bolezni srca in ožilja, ki v zahodnem svetu terjajo največ človeških življenj, morda preprečil naše izumrtje. V knjigi Enotna teorija bolezni srca pri človeku, katere soavtor je dr. Matthias Rath, dokazuje, da so bolezni srca in ožilja neposredna posledica nesposobnosti človeka, da bi sam tvoril vitamin C (askorbinsko kislino), ter nezadostne preskrbe s C-vitaminom v sodobnem načinu prehrane. Če se bo izkazalo, da je pomanjkanje vitamina C običajen vzrok teh bolezni, bo dodajanje tega vitamina zagotovo postalo univerzalen način zdravljenja, pravi Patrick Holford v knjigi 100-odstotno zdravi, kjer podrobneje razgalja odkritje dr. Linusa Paulinga.

Dr. Pauling je priporočal od 5 do 20 gramov vitamina C na dan. Večina prebivalcev zahodnega sveta pa ga danes zaužije manj kot priporočenih 100 miligramov; kar je očitno precej manj, kot ga potrebujemo. Povprečen vnos vitamina C pri Slovencih pa je še manj, 30 miligramov na dan, kar pomeni, da ga ne zaužijemo niti minimalne dnevne priporočene količine. Ima to kakšno povezavo z visokimi številkami umrlih za srčno-žilnimi boleznimi pri nas?

Zakaj ga nimamo dovolj?

Naši predniki so izgubili sposobnost lastnega izdelovanja vitamina C iz glukoze pred približno 40 milijoni leti. Odtlej si ga moramo zagotoviti s hrano. Vzrok za takšno gensko mutacijo je bila verjetno obilna prisotnost vitamina C v takratni prehrani, bogati s sadjem in drugimi deli rastlin, ki so človeku zlahka zagotovili nekaj gramov vitamina C na dan. Ko pa so naši predniki zapustili tropske kraje in se začeli naseljevati tudi v drugih delih sveta, zlasti v ledeni dobi, ko je bila vegetacija borna, jim je grozila velika nevarnost skorbuta.

Skorbut je življenjsko nevarna bolezen, pri kateri pride do okvare vezivnega tkiva. Vitamin C je nujno potreben za nastajanje kolagena in elastina, ki držita skupaj telesne celice, membrane in tkiva. Prva znamenja skorbuta so notranje krvavitve in modrice na koži, ki nastanejo zaradi prepustnosti krvnih žil.

Po mnenju dr. Linusa Paulinga so verjetno naši predniki v času pomanjkanja vitamina C razvili sposobnost odlaganja lipidov (maščob) in lipoproteinov (na beljakovine vezani lipidi) na arterijske stene, kar naj bi žile zavarovalo in prednikom omogočilo preživetje. Drugo skupino beljakovin, ki se navadno zbirajo na mestu poškodbe in tvorijo zaščitni krvni strdek, sestavljata fibrinogen in apoprotein. Danes menijo, da je prav kombinacija lipoproteina in apoproteina tisti pomembni genski preobrat, ki je preprečil pogubno učinkovanje skorbuta na arterijske stene. Kombinacijo teh dveh snovi poznamo pod imenom lipoprotein A – Lp(a), ki v prevelikih količinah velja za enega največjih znanilcev razvoja bolezni srca in ožilja. Nastanek Lp(a) je bil najverjetneje genski odziv prednikov, ki jim je zaradi propustnosti krvni žil in notranjih krvavitev grozilo izumrtje. Raziskovalci ocenjujejo, da čas nastanka Lp(a) pri opicah, ki tudi ne ustvarjajo vitamina C, sovpada s časom, ko naj bi primati predvidoma izgubili svojo sposobnost tvorjenja vitamina C.

In kako se teorija o pomanjkanju vitamina C kot temeljnem vzroku bolezni srca in ožilja ujema z dejstvi?

Pomanjkanje vitamin C sproži povečanje vsebnosti holesterola, trigliceridov, škodljivega LDL, apoproteina in Lp(a) v krvi ter pomanjkanje dobrodejnih HLD. In nasprotno: z zagotavljanjem več vitamina C telesu se vsebnost holesterola, tirgliceridov, LDL ali Lp(a) zniža, HDL pa poveča. Dr. Linusu Paulingu in njegovim sodelavcem se je zdelo zelo malo verjetno, da bi bil to lahko le goli splet naključij, pravi Patrick Holford.

Kako ozdravimo s hrano

Srčna bolezen je lahko stvar izbire, trdi ameriški zdravnik dr. Michael Greger v knjigi Kako ozdravimo s hrano. Priporoča prehrano na rastlinski osnovi, ni pa vam treba postati vegetarijanec ali celo vegan, da bi imeli zdrave arterije.

Opozarja pa, da so raziskovalci za hromitev arterij najprej krivili živalske maščobe in živalske beljakovine, toda v zadnjem času so pozornost usmerili v bakterijske strupe, endotoksine.

»Zdi se, da določena hrana, kot je meso, vsebuje bakterije, žive ali mrtve, tudi če je hrana povsem skuhana, to pa lahko sprožijo vnetje. Temperatura pri kuhanju, želodčna kislina in prebavni encimi endotoksinov ne uničijo, zato lahko po uživanju živil živalskega izvora končajo v vašem črevesju. Znanstveniki domnevajo, da jih nasičene maščobe potem prenesejo skozi črevesno steno v krvni obtok, kjer lahko sprožijo vnetno reakcijo v arterijah. To bi lahko pomagalo razložiti, da srčni bolniki tako presenetljivo hitro začutijo olajšanje, če začnejo z dieto, sestavljeno predvsem iz rastlinske hrane, ki vsebuje sadje, zelenjavo, polnozrnata žita in stročnice,« pravi dr. Michael Greger.

Dr. Dean Ornish je poročal o kar 91-odstotnem zmanjšanju napadov angine pektoris v samo nekaj tednih po tem, ko so bolnike usmerili na dieto na rastlinski osnovi. In to ne glede na to, ali so zraven tudi telovadili ali ne. Ta hitra ublažitev bolečine v prsih se je pojavila veliko prej, kot je lahko njihovo telo očistilo obloge iz arterij, kar kaže, da diete na rastlinski osnovi ne pomagajo samo čistiti arterij, ampak izboljšajo tudi njihovo vsakodnevno delovanje. Nasprotno so se pri bolnikih iz nadzorne skupine, ki so jim povedali, naj se ravnajo po nasvetu svojega zdravnika, napadi angine pektoris povečali za 186 odstotkov. »Ni čudno, da se jim je stanje poslabšalo, če pa so še naprej jedli enako hrano, ki jim je mašila arterije,« komentira dr. Michael Greger.

Nasveti klinike Mayo

Ameriška klinika Mayo (www.mayoclinic.org) kot preventivo pri zmanjšanju tveganja za srčno-žilne bolezni priporoča splošne napotke, kot so opustitev kajenja, telesno vadbo pol ure na dan, prehrano, ki temelji na zelenjavi, polnovrednih žitih in sadju, primerno telesno težo, dovolj kakovostnega spanja, obvladovanje stresa (priporoča različne tehnike), redne preglede krvnega tlaka, ravni holesterola in sladkorja v krvi.

Priporoča tudi obilico komplementarnih metod, denimo za preprečevanje koronarne srčne bolezni priporoča predvsem metode za obvladovanje stresa ter omega-3 maščobne kisline (iz rib ali prehranskih dodatkov) za uravnavanje ravni holesterola v krvi. Ljudem s povišano ravno trigliceridov (maščob) v krvi priporočajo uživanje 2 do 4 grame omega-3 na dan, tisti, ki že imajo koronarno srčno bolezen pa naj bi jemali, obvezno v dogovoru z zdravnikom, še dodatni gram. Dopolnilo standardnim terapijam za koronarno srčno bolezen so tudi tehnike za obvladovanje stresa, denimo joga in meditacija.

 

Anja Drašler