Čebelji piki in pripravki so jo »potegnili« iz naslanjača in vozička, je zapisala v svoji knjigi Maryse Pioch, ki je kot bolnica z multiplo sklerozo s čebeljimi piki in jemanjem čebeljih pridelkov vstala iz vozička.
V knjigi piše: »Vsi simptomi moje multiple skleroze so izginili in tudi duševno se počutim tako dobro kot še nikoli doslej, ker sem uspela premagati besnečo pošast v sebi. Kot nekdanja športnica, vajena discipline, pa bom z vztrajno telesno vadbo tudi svojim mišicam povrnila nekdanjo moč.« V Sloveniji pa osemindvajsetletni paraplegik še hodi po vseh štirih. Jé čebelje pridelke in vsak teden ga piči nekaj deset čebel. Poleg tega si po nogah lepi informirane nalepke, ki imajo v sebi informacijo čebeljega strupa in žela. In še kako.
Se obeta ozdravitev?
Mladenič s trdno voljo verjame, da bo hodil tudi po dveh nogah. Verjame v matični mleček, propolis, cvetni prah, med in seveda v čebelji strup. Francozinja Maryse Pioch se je odločila za zdravljenje s čebeljimi piki in pridelki po tem, ko si je poskusila povrniti zdravje s sofrologijo, energetizmom, hidroterapijo, fitoterapijo, homeopatijo, glino, z odstranitvijo amalgamskih zalivk in še s čim. Zdravljenje s čebeljim strupom je poznala, saj to počenja njen oče, čebelar. Bolečine lajša ljudem z artritisom, revmo, vnetji sklepov, glavoboli … Proučila je delo romunskih apiterapevtov dr. Stefana Stangaciuja in dr. Cristine Aosan, pozanimala se je, kako zdravi s čebeljimi piki prof. Igor Krivopalov-Moskvin iz Rusije, pa Američan dr. Theodore Cherbuliez in prof. Jose Luis Reyes Carrillo iz Mehike. Prosila je za nasvete. Iz odgovorov uglednih apiterapevtov je sestavila načrt svojega zdravljenja. In nazadnje je odkrila strokovnjaka za apiterapijo tudi v Franciji. S tem se tam ukvarja kirurg in kancerolog iz Montpellierja prof. Henri Joyeux. Tudi do 35 pikov na dan dvakrat na teden, gram matičnega mlečka in jušna žlica cvetnega prahu na dan ter čajna žlička medu s propolisom so jo »potegnili« iz naslanjača in vozička. Zdravnika, ki bi svetoval našemu mladeniču v Sloveniji, ni. Obratno. Ko jih je spraševal za kakršno koli pomoč, da bi spet hodil, so ga poučili: »Ne domišljaj si!« In mladenič je napisal knjigo z naslovom Ne domišljaj si. Toda on hoče hoditi.
Po stopinjah dr. Filipa Terča
Če v Sloveniji ni zdravnika apiterapevta, je pa čebelar Karl Vogrinčič, ki je vešč pripravkov iz čebeljega panja, zna masirati z medom, v čebelnjaku ima inhalacijsko komoro in zna s pinceto čebelo pripraviti, da piči na določeno mesto. In ima za vsak slučaj injekcijo adrenalina, če bi jo potreboval ob kom, ki nastavlja svoje telo, da naj s pinceto polaga čebele, tako da v telo spustijo strup.
Protokol Brazilca
In tako je naneslo, da je mož, ki je že mnogim ljudem pomagal s čebeljimi piki, dobil na obisk brazilskega zdravnika in poznavalca antropozofske medicine Mikaela Markosa. Skupaj sta zasnovala načrt zdravljenja, ki je, očitno, obetaven. »Paraplegiku pomagam sedem mesecev. S čebeljimi piki, pa seveda s pridelki iz čebeljega panja, z matičnim mlečkom, cvetnim prahom, propolisom, medom … Po metodi zdravnika Mikaela Markosa, ki se je antropozofske medicine izučil v Braziliji in Nemčiji. Njegov oče ima antropozofsko kliniko, on pa hodi po svetu s škatlico čebel in zdravi s piki. Napisal mi je čebelji program in program antropozofskih zdravil. Med njimi je tudi bela omela, ki naj bi jo bolnik dobival v žilo, kot infuzijo … to seveda pri nas ni izvedljivo. Ostalo pa je. In da bi še povečal učinek strupa in s piki blažil bolečine, sem dodal v terapijo še informacije čebeljih pikov. Na bolna mesta si mladenič, kateremu pomagam, namesti nalepke, v katerih je informacija čebeljega strupa in žela. V paru z drugo nalepko, ki ojača delovanje informacij prve in pomaga že z drugimi informacijami. Učinek je kar močan, včasih je treba nalepke odlepiti, saj motijo spanje in občasno povzročajo nelagodje. Seveda jih ne uporabljam le v tem primeru. Mladi paraplegik posluša sam sebe in si nalepko namesti tiste dneve, ko začuti, da jo potrebuje. V gležnju se ne giblje. Zato si jo daje na gleženj. Ko pa postaja nemiren, pa ko dobi krče, si jo sname. Informirani nalepki delujeta le v paru. Prilepimo ju z mikroporom.
O nalepki
Nalepke Apit vsebujejo kodirane informacije zdravilnega čebeljega pika – namenjene so zmanjševanju bolečin in boljšemu počutju. Dosedanja raziskovanja potrjujejo njihov učinek pri boleči hrbtenici, bolečih sklepih, bolečem veznem tkivu, pri udarninah, glavobolu, zobobolu, bolečih menstruacijah … Nalepki v paru, prvo s podobo čebele in drugo s števili, nalepite na boleče mesto s pomočjo mikropora (obliža) širine 2,5 cm. Nalepka s podobo čebele nosi v sebi informacije čebeljega strupa in žela, njena »podporna« nalepka pa še številne informacije za dobro počutje in podporo informacijam čebeljega strupa.
Informacija čebeljega strupa deluje kot čebelji strup, je pa njena uporaba povsem varna. Dotik s kožo in prehajanje informacij čebeljega strupa ne povzroča bolečin, oteklin, izključen je anafilaktični šok, ki ga včasih lahko povzroči pik čebele, pa tudi čebela ne pogine. Nalepite si jo lahko sami in ob sebi ne potrebujete zdravnika, ki ima s seboj za vsak slučaj injekcijo adrenalina.
Nalepki imejte na koži, dokler se počutite dobro. Vsako telo se odziva po svoje. Nekateri ju imajo prilepljeni tedne in tedne. Če občutite, da deluje premočno, da vas vznemirja, ne morete spati in občutite neprijetne spremembe, od glavobola do kakih drugih neprijetnosti, ju za nekaj časa odstranite.