Noseča ženska potrebuje več kalcija, folne kisline, železa in beljakovin kot ženska, ki ne pričakuje, zato je dobro, da je raznovrstno hrano, polno omenjenih hranil.

Folna kislina je vitamin B, ta pa je ključnega pomena pri preprečevanju poškodb pri rojstvu v otrokovih možganih in hrbtenjači (znanih kot okvara nevralne cevi). Ženske, ki želijo zanositi, naj dnevno, že preden zanosijo, zaužijejo vsaj 400 mikrogramov folne kisline na dan. Med nosečnostjo naj količino folne kisline povečajo na 600 mikrogramov na dan.

Viri hrane: listnata zelena zelenjava, obogatena žita, kruh in testenine, fižol, citrusi.

Kalcij je mineral, potreben za zdrave otroške kosti in zobe. Če noseča ženska ne zaužije dovolj kalcija, bo otrok prepotreben mineral črpal iz materinih zalog v kosteh. Številni mlečni izdelki so obogateni z vitaminom D, še enim hranilom, ki deluje s kalcijem pri razvoju otroških kosti in zob. Nosečnice, stare 19 let in več, potrebujejo 1.000 miligramov kalcija dnevno. Nosečnice, stare od 14 do 18 let, potrebujejo 1.300 miligramov dnevno.

Viri hrane: mleko, jogurt, sir, sokovi in hrana, obogatena s kalcijem, sardine ali losos s kostmi, nekatere vrste listnate zelenjave (ohrovt).

Železo: Nosečnice potrebujejo 27 miligramov železa dnevno, kar je dvakrat več kot ženske, ki niso noseče. Dodatne količine so potrebne zato, da bi plod oskrbeli z več kisika. Premalo železa med nosečnostjo lahko povzroči anemijo, stanje, ki povzroči utrujenost in povečano tveganje za okužbe. Da bi povečali absorpcijo železa, v prehrano vključite vitamin C in ga uživajte hkrati z železom.

Viri hrane: meso, perutnina, ribe, fižol in grah, žita.

Beljakovine: med nosečnostjo naj ženska zaužije več beljakovin. Beljakovine pomagajo pri razvoju otrokovih možganov in srca.

Viri hrane: meso, perutnina, ribe, fižol in grah, jajca, oreški, tofu.

Kaj jesti v nosečnosti?

Med nosečnostjo naj nosečnica je raznovrstno in s hranili bogato hrano. Pred nosečnostjo pa naj prehrano sestavlja pet skupin živil: sadje, zelenjava, živalske beljakovine, celuloza in mlečni izdelki. Polovico krožnika naj zasedejo sadje in zelenjava, četrtino polnozrnata žita in četrtino živalske beljakovine. Pri vsakem obroku naj bi bil tudi mlečni izdelek. Sadje in zelenjava naj bodo na jedilniku predvsem v drugem in tretjem trimesečju. Sadje je bogato z vlakninami, vitamini in minerali.

Živalske beljakovine: Noseče ženske bi v vsakem obroku morale zaužiti živalske vire beljakovin, da bi podprle otrokovo rast. Živila, bogata z beljakovinami, vključujejo meso, perutnino, ribe, jajca, fižol, tofu, sir, mleko, oreške in semena.

Polnozrnata žita: Ta živila so pomemben vir energije v prehrani, poleg tega pa bogat vir vlaknin, železa in B-vitaminov. Vsak dan mora biti vsaj polovica ogljikovih hidratov iz polnozrnatih žit, na primer ovsene kaše, testenin ali kruha in rjavega riža.

Mlečni izdelki: Cilj je 3 do 4 porcije mlečnih izdelkov dnevno. Mlečna hrana, na primer mleko, jogurt in sir, so dobri prehranski viri kalcija, beljakovin in vitamina D. Poleg zdrave prehrane morajo nosečnice dnevno jemati vitamine, da pridobijo vsa potrebna hranila, ki jih je sicer težje dobiti s hrano. 

Česa ne jesti ne jesti v nosečnosti

Kofein: Zmerna količina kave in kofeina ne vpliva na splav ali zgodnji porod. Ena do dve skodelici prave kave oziroma 200 miligramov kofeina naj ne bi vplivalo na plod. Večje količine niso priporočljive.

Ribe: Ribe so dober vir živalskih beljakovin. Nekatere ribe, vključno z lososom in sardinami, vsebujejo tudi omega-3 maščobne kisline, zdravo maščobo, ki koristi srcu. Noseče ženske naj vsak teden jedo ribe, a bolje manjše kot večje, zaradi manjše vsebnosti težkih kovin v njih. 

Čemu se izogibati v nosečnosti?

Alkohol: Alkohol med nosečnostjo ni priporočljiv. Redno pitje alkohola med nosečnostjo povezujejo z motnjami zaradi alkohola, stanji, ki lahko vključujejo fizične, pa tudi učne in vedenjske težave pri dojenčkih in otrocih.

Ribe z visoko vsebnostjo živega srebra: Morski sadeži, kot so mečarica, morski pes, skuša, marlin, oranžna sluzoglavka in graditeljica, vsebujejo visoke ravni metil živega srebra in se jim je treba med nosečnostjo izogibati. Metil živo srebro je strupena kemikalija, ki lahko prehaja skozi posteljico in je lahko škodljiva za možgane, ledvice in živčni sistem pri še nerojenem otroku.

Nepasterizirana hrana: Nosečnice so izpostavljene visokemu tveganju za razvoj bolezni zaradi dveh različnih vrst zastrupitev s hrano: listeriozo, ki jo povzročajo bakterije Listeria, in toksoplazmozo, okužbo, ki jo povzroči parazit. Okužba z Listerio lahko povzroči splav, mrtvorojenost, prezgodnji porod in bolezen ali smrt pri novorojenčkih. Da bi se izognili listeriozi, naj nosečnica ne jé naslednjih živil:

• nepasteriziranega (surovega) mleka, nekaterih sirov (feta, brie, camembert in nekaterih sirov s plesnijo),
• hrenovk, konzervirane hrane
• solat iz šunke, tune in morskih sadežev ter školjk
• Nepasteriziranih mesnih namazov in paštet

Toksoplazmoza lahko povzroči slepoto in duševne motnje kasneje v življenju. Da bi preprečili toksoplazmozo, naj se bodoča mati izogibanje naslednjim živilom:

• rahlo pečenemu, surovemu ali nekuhanemu mesu in svinjini
• surovim ribam (suši, carpaccio)
• ​​nekuhanim školjkam

Grožnjo nosečnici predstavljajo tudi:

• surova ali mehko kuhana jajca
• živila, ki vsebujejo surova ali nekuhana jajca (testo za torto, mousse, sladoled)
• nepasteriziran sok ali jabolčnik