V naših črevesjih živi trilijon bakterij, bolj znanih po imenu mikrobiomi. Povezujejo jih s številnimi očesnimi boleznimi in celo z revmatoidnim artritisom. Najnovejši študiji namigujeta še na to, da povzročajo celo multiplo sklerozo.

Multipla skleroza (v nadaljevanju MS) je avtoimunska motnjo, ki povzroči odstranitev mielinske ovojnice, ki sicer ščiti živčno celico, kar povzroča oslabelost mišic, slepoto in celo smrt. Prizadene 2,5 milijona ljudi po svetu. Bolj malo je znano, kaj povzroča to nevrodegenerativno bolezen, ki postopoma zmoti pretok informacij iz in v možganih. Večina raziskovalcev meni, da bolezen sprožijo zunanji dejavniki, še zlasti pri ljudeh, ki imajo genetske predispozicije zanjo.

Na žalost se kljub veliki razširjenosti bolezni bolj malo pozna vzroke zanjo, zato je trenutno niti ne znajo prav dobro zdraviti. Zdravljenje je v veliki meri simptomatsko, cilj pa je obvladovati stanje.

Že nekaj časa je znano tudi, da imajo osebe z multiplo sklerozo določenih vrst bakterij več kot zdravi posamezniki. Nedavne raziskave pa so prešle na višjo raven in proučevale, kako bakterije vplivajo na imunski sistem in ali bi morali biti pozorni na tiste, ki so povečane, ker so škodljive, ali tiste, ki jih je manj, ker so morda koristne. Še več, študije so pokazale, kako naši črevesni mikrobi napadejo imunski sistem, ki, namesto da bi jih ščitil, živčnim celicam škoduje. Ker bolezni do danes niso znali zdraviti, bi si z novimi ugotovitvami vendarle lahko pomagali in morda našli način zdravljenja oziroma našli zdravilo, ki bi zaviralo napredovanje bolezni oziroma pospešilo zdravljenje.

V prvem poizkusu je ekipa raziskovalcev pod vodstvom zdravnika Sergia Baranzinija iz ameriškega Inštituta za človeško genetiko analizirala mikrobiome pri 71 osebah z MS in 71 zdravih posameznikih, starih od 19 do 71 let. Ugotovili so, da so imeli bolniki z MS kar štirikrat povečani dve bakterijski skupini, in sicer Akkermansia muciniphila in Acinetobacter calcoaceticus v primerjavi z zdravimi osebami. Druga skupina bakterij, Parabacteroides, pa je bila štirikrat večja pri zdravih ljudeh.

Črevesni mikrobi lahko pomagajo izzvati multiplo sklerozo

Raziskovalci so nato vzeli vzorec naivnih imunskih celic – to so celice, ki se, potem ko so napadene, preoblikujejo v različne druge oblike – iz krvi zdravih posameznikov in jih nato izpostavili črevesnim bakterijam bolnikov z MS. V prisotnosti Acinetobacter in Akkermansia so se spremenile v posebno vrsto Th celic (celice T pomagalke), ki sprožajo vnetje in pomagajo imunskemu sistemu uničiti napadalce ali okužene celice (objavljeno v Proceedings of the National Academy of Sciences – PNAS). Toda Acinetobacter je ob tem zmanjšal proizvodnjo regulatornih T celic (Treg celice), ki sicer pomagajo preprečiti avtoimunske bolezni z zmanjšanjem imunskega odziva.

Podobne razlike so opazili, ko so črevesne bakterije bolnikov z MS prenesli v miši, ki niso imele mikrobov. Bakterije so povzročile vnetje možganov. Potem ko so dvajset dni prejemale črevesne bakterije bolnikov z MS, je prišlo do močnega vnetja možganov. »Ko smo mišim dali črevesne mikrobe zdravih ljudi, pa skoraj niso zbolele,« pojasnjuje Baranzini.

V podobni študiji, prav tako objavljeni v PNAS, so imunologi pod vodstvom Gurumoorthyja, Krishnamoorthyja in Wekerleja iz nemškega Inštituta za nevrobiologijo Maksa Planka pregledali črevesne mikrobiome 34 identičnih dvojčkov, starih od 21 do 63 let, pri čemer je le eden od dvojčkov pri vsakem paru imel MS. Ugotovili so, da so imeli dvojčki z MS znatno povečano bakterijo Akkermansio municiphilo. Črevesne mikrobe so nato prenesli iz dvojčkov v miši, ki so imele predispozicijo za razvoj MS, in po treh mesecih ugotovili, da je trikrat več miši – v primerjavi s tistimi, ki so prejemali mikrobe zdravih darovalcev –, ki so prejemale bakterije dvojčkov z MS, razvilo možgansko vnetje. Raziskovalci menijo, da črevesne bakterije bolnikov z MS blokirajo tudi tvorbo molekul, na primer citokina IL-10, ki zmanjšuje vnetje.

Obe študiji sta analizirali razmeroma majhno število posameznikov, ugotavlja Javier Ochoa-Reparaz, imunolog iz Univerze v Washingtonu. Vendar pa ponujata 'zanimive nove dokaze o tem', da lahko nekateri črevesni mikrobi zavirajo ključne protivnetne molekule in pomagajo sprožiti MS, skupaj z drugimi genetskimi in zunanjimi dejavniki.
Razumevanje tega, kako lahko črevesne bakterije spremenijo imunski odziv bolnikov z MS, bi lahko pomagalo pri razvoju zdravljenja, bo pa potrebno še veliko dela, da bi natanko določili molekule, ki jih tvorijo črevesne bakterije in ki spreminjajo imunski sistem pacientov MS, opozarjajo avtorji obeh študij.

Dve ekipi znanstvenikov sta kljub vsemu našli najmočnejše dokaze o tem, da črevesne bakterije igrajo pomembno vlogo pri multipli sklerozi, neozdravljivi bolezni, pri kateri imunski sistem napade mielinsko ovojnico nevronov, kar povzroča tresenje, utrujenost, kognitivne težave in še več.

Če so rezultati točni in če so nekatere črevesne bakterije ključne za razvoj MS, bi lahko služile tudi kot osnova zdravljenja na osnovi mikrobiomov ali celo za preprečevanje bolezni. Podobno kot fekalni presadek zdravih darovalcev zdravi smrtno nevarne okužbe z bakterijo C. difficile, bi jih morda lahko uporabili za zdravljenje MS ali za preprečevanje bolezni, če bi jih prejel nekdo z genetskim tveganjem za razvoj MS.

Tveganje za multiplo sklerozo zvišuje tudi pomanjkanje vitamina D

Nova, obsežna študija pri finskih ženskah kaže, da lahko pomanjkanje vitamina D znatno poveča tveganje za multiplo sklerozo, zaradi česar je zanesljiv napovedni marker za to bolezen. Dodajanje vitamina D lahko znatno zmanjša tveganje. Trenutno ni znano, kaj povzroča to izčrpavajočo nevrološko bolezen, ki naj bi po ocenah prizadela več kot 4 tisoč Slovencev (in kar 400 tisoč ljudi v Združenih državah). Vendar pa je znano, da pogosteje prizadene ženske kot moške. Za multiplo sklerozo zboli kar dve tretjini žensk. Avtorica študije, ki je bila objavljena v reviji Neurology, dr. Kassandra Munger iz Harvarda pravi, da je za bolezen najbrž krivo pomanjkanje vitamina D.

Dr. Mungerjeva in sodelavci so pregledali podatke krvi pri več kot 800 tisoč finskih ženskah. S pomočjo nacionalnih zdravstvenih registrov so preučevali, katere ženske so prejele diagnozo MS v obdobju devetih let. Okoli 1.100 žensk je namreč devet let po odvzemu krvi dobilo multiplo sklerozo. To skupino žensk so primerjali z drugo skupino z okoli 2.100 udeleženci, ki še niso razvili multiple skleroze. Normalne vrednosti vitamina D so 50 nanomolov na liter ali več, skupina obolelih žensk pa je imela v krvi manj kot 30 nanomolov na liter.

Kar 58 odstotkom oseb z multiplo sklerozo je primanjkovalo vitamina D. Ostalih 52 odstotkov žensk, ki še niso imele multiple skleroze, pa so imele rahlo zmanjšanje vitamina. Znano je, da imajo finske ženske naravno nizke ravni vitamina D. Skupna ugotovitev je, da imajo ženske, ki jim primanjkuje vitamina D, kar 43 odstotkov večje tveganje za razvoj multiple skleroze kot njihove vrstnice, ki imajo normalne ravni vitamina.

Ženske s pomanjkanjem tega vitamina pa so imele 27 odstotkov večjo verjetnost za razvoj MS v primerjavi z ženskami, ki so imele nezadostno raven. Študija je pokazala še, da se je z vsakim povečanjem vitamina D za 50 nanomolov na liter tveganje MS zmanjšalo za 39 odstotkov.

Prednosti in omejitve študije

Prednost študije je bila, da je bil v raziskavo zajet velik populacijski vzorec in nacionalni zdravstveni registri, ki se uporabljajo za zbiranje podatkov, kar je, kot pojasnjujejo avtorji, zmanjšalo pristranskost. Avtorji poudarjajo tudi potencialne omejitve teh raziskav. Prvič, študijski vzorec, čeprav velik, je bil omejen zgolj na belke. Iz tega razloga rezultati morda ne veljajo za moške ali ljudi iz drugih etničnih okolij.

Drugič, skupina opozarja na možnost povratnih vzrokov – t +o pomeni, da so udeleženci študije ob začetku študije že imeli MS, vendar brez simptomov. Vendar pa določitev serumskih vrednosti vitamina D dobrih devet let pred prejetjem MS diagnoze znatno zmanjša to možnost.
Za dokončno potrditev bo potrebnih še več raziskav, pa vendar bo jemanje dodatnih količin vitamina D ne glede na starost in potrebe že sedaj imelo številne koristi za zdravje.

Po podatkih Združenja multiple skleroze Slovenije:

• je multipla skleroza najpogostejša bolezen centralnega živčnega sistema pri mlajših osebah
• se diagnoza največkrat postavi med 20. in 40. letom starosti
• ima multiplo sklerozo več žensk kot moških; razmerje je 2/3 žensk in 1/3 moški
• je zelo redko, da se diagnoza postavi pred 12. in po 55. letu starosti
• je v Sloveniji preko 3.500 oseb z multiplo sklerozo
• za multiplo sklerozo ne poznamo zdravila
• ne poznamo vzroka bolezni

Vendar vemo, da:

• multipla skleroza ni dedna bolezen
• multipla skleroza ni nalezljiva bolezen
• osebam z multiplo sklerozo pomaga rehablitacija
• multipla skleroza ne vpliva na dolžino življenja
• je utrujenost najpogostejši simptom pri multipli sklerozi
• poznamo zdravila, ki vplivajo na potek bolezni
• vročina slabo vpliva na vse osebe z multiplo sklerozo in poslabša simptome

Multipla skleroza je avtoimunska bolezen centralnega živčnega sistema. Pri tej bolezni pride do poškodb zaščitne ovojnice (mielinska ovojnica) živčne celice. Zaradi te poškodbe se informacije preko živcev ne prenašajo in tako prihaja do okvar, ki se najpogosteje kažejo v:

• okvari vida
• okvari sluha
• izgubi ravnotežja
• okvarah spodnjih in zgornjih okončin
• utrujenosti
• težavah kognitivnega mišljenja
• inkontinenci (težavah z zadrževanjem in odvajanjem vode)

Pomanjkanje vitamina D lahko poveča tveganje za multiplo sklerozo za več kot 40 odstotkov.