Tako je napisal akad. prof dr. Marjan Kordiš, dr. med. v reviji ISIS januarja 2020 in tako potrdil strokovno podporo prekinitvenemu postenju. Ugotovitve je povzel in priredil iz revije Österreichische Ärtzezeitung št. 18, 25. september 2019.

Zapisal je takole: »Profesor Frank Medeo (Univerza v Gradcu) in profesor Thomas Pieber in docent Harald Sourij (Medicinska univerza Gradec) so raziskali, kako intervalno stradanje vpliva na zdravje. Pri raziskavi Interfast so 60 zdravih ljudi razdelili v dve skupini. Ena skupina je štiri tedne izmenično en dan stradala, naslednji dan pa je jedla neomejeno. Druga skupina pa je vseskozi jedla tako kot prej. Vrh tega je bila v raziskavo vključena še enaka skupina, ki je šest mesecev prej začela z intervalnim stradanjem. Strogo spoštovanje dnevov stradanja so raziskovalci preverjali z zveznim merjenjem glukoze. Rezultat: že v prvih štirih tednih so udeleženci raziskave shujšali povprečno za 3,5 kilogramov. Hkrati se je povečala raven ketonskih teles (ki kot stranski produkt nastajajo pri izgorevanju maščob) in ki domnevno ščitijo pred stradanjem. Vrh tega se je zmanjšala raven specifičnih aminokislin, holesterola, sistoličnega arterijskega tlaka, trebušnega maščevja in vnetnih parametrov. V raziskavi Interfast 2, ki se bo začela jeseni, bodo preučili vpliv intervalnega stradanja na sladkorno bolezen tipa 2, pri katerem je nujno zdravljenje z inzulinom.«

Kaj se zgodi s telesom in možgani, ko se tako postimo?

kri

• zmanjša inzulin, IGF – 1 in leptin
• poveča ketone, adiponektin in grelin

jetra

• poveča občutljivost na inzulin, tvorbo ketonskih teles
• znižuje ravni IGF – 1

črevesje

• zmanjšuje porabo energije
• zmanjšuje vnetja
• zmanjša razmnoževanje celic

možgani

• izboljša kognitivno funkcijo
• poveča nevrotrofične faktorje
• poveča odpornost na stres
• zmanjša vnetje

srce

• zmanjša srčni utrip v mirovanju
• zmanjša krvni tlak
• poveča odpornost na stres

maščobne celice

• lipoliza
• zmanjšan leptin
• povečan adiponektin
• zmanjšano vnetje

mišice

• povečana občutljivost na inzulin
• povečana učinkovitost
• zmanjšano vnetje

Ne gre za nič novega in prav nič težko ni. Je le aktivnost, pri kateri se prostovoljno vzdržimo hrane in pijače za neko točno določeno in ponavljajoče se obdobje. Tega izberemo sami. Ni res, da se moramo postiti najmanj tri tedne, da bi očistili telo in da bi temu lahko rekli post. Ali da moramo piti samo vodo. Seveda tudi to lahko počnemo kdaj kasneje, ko bomo v postenju bolj izkušeni in bolj vzdržljivi, a zakaj bi začeli z velikimi koraki, če je laže z majhnimi.

Postimo se lahko od nekaj ur do nekaj tednov; najvztrajnejši zdržijo tri, štiri tedne. In menda sploh ni tako težko. Še manj kot na začetku, trdijo. Nekateri se po večdnevnem postu počutijo 'bolje kot kdajkoli', in ga ponavljajo večkrat letno. Nekateri so z njim odpravili bolezni, drugi ublažili. Tretji so se rešili slabih razvad. Številni so se postili zato, da bi se razbremenili vsakodnevnega stresa. Skoraj vsi pa izgubijo kakšen kilogram, saj se med postenjem vedno spremeni presnova.

Postenje je v popolnem nasprotju s hranjenjem po želji (ad libitum, v nadaljevanju ad lib), zaradi katerega so v sodobni družbi umetno nastali trije dnevni obroki ali več; prav ti pa, v kombinaciji z vse bolj sedečim življenjskim slogom, povečujejo tveganje za razvoj kroničnih bolezni.

Postenja tudi ne smemo zamenjevati s stradanjem, kjer gre za kronično pomanjkanje hrane, še zlasti telesu prepotrebnih hranil, in ki lahko, ker ni nadzorovano, povzroči odpoved organov in celo smrt.

Danes znanost dokazuje, da je človek bolj prilagojen za občasno pomanjkanje kot za preobilno in stalno hranjenje. Dnevni post pomeni, da vsak dan uživamo hrano v »oknu« petih do osmih ur, potem pa šestnajst ali več ur ne uživamo ničesar več. Tako ima telo najboljše pogoje, da zaužito hrano dobro prebavi, vsrka hranila in izloči odpadne snovi.

Obenem pa dvanajst- do štirinajsturno postenje aktivira mehanizem avtofagije, ki omogoča intenzivno razgradnjo ali reciklažo odpadnih snovi, poškodovanih delov celic in odvečnih beljakovin ter ustvarjanje novih, zdravih celic iz teh materialov. Za odkritje tega mehanizma, v povezavi s postom, je japonski znanstvenik Yoshinori Ohsumi leta 2016 prejel Nobelovo nagrado za fiziologijo in medicino.

Kako začeti, na kakšne načine in katerim boleznim se lahko izognemo ali jih omejimo si preberite v tej knjigi.

 

Barbara Černe - Corelli