Surova hrana za psa je zaželena, a le v primeru, da ljubljenčka tako hranimo od malega. Kljub temu pa ni vseeno kaj poje …
KAJ PRIPRAVITI?
Kosti
Velikih in težkih kosti, na primer takih s kostnim mozgom, psu ne dajemo, če ta ne more uživati kosti. V tem primeru jih uporabimo le za vadbo. Manjši psi si lahko na njih zlomijo zobe, tistim z mehkejšimi sklepi pa lahko povzročijo drisko ali druge težave. Primerna kost je na primer kost govejega vratu.
Organsko meso
Meso (organsko meso, vključno s srcem in jetri) iz različnih virov jim dajmo enkrat ali dvakrat tedensko. Predstavlja naj 10–15 % obroka. Nekateri psi ne prenašajo dobro drobovine, zato je najbolje, da jo razdelimo in psu dajemo vsak dan malo, da ne dobi driske.
Žitarice
Žitarice niso naravni del pasje prehrane, zato damo psu možnost, da sam izbere, kaj mu najbolj odgovarja. Majhne količine žitaric lahko vključimo pri treningih, najbolje pa je, da uporabimo več vrst.
Vampi
Surov želodec (vampi) je priporočljiv dva- do trikrat na teden (zelo smrdljiv, a zelo hranljiv). Želodec predstavlja popolno uravnoteženost kalcija in fosforja (1: 1), bogat je s prebavnimi encimi in Lactobacillus Acidophilus, vitaminom B, esencialnimi maščobnimi kislinami (Linoleic in Linolenic) v ustreznem razmerju. Najbolje je, da dobimo želodec živali, ki se krmi le s travo.
Surovo meso
Različne vrste surovega mesa (jelenjad, svinjina, kunec, koza, raca, puran, goveje meso, različne ribe in drugo meso) lahko dajemo psu večkrat tedensko. Lahko mu dajemo srčke in meso s kitami.
Jajca
Surova jajca z lupino (popolno razmerje med fosforjem in kalcijem) jim dajmo dva ali večkrat na teden. Cela jajca imajo uravnoteženo razmerje kalcija in fosforja. Da bi se izognili pomanjkanju, dajmo psu celo jajce. Jajčni rumenjak je odličen vir magnezija, kalcija, železa, folata, vitaminov A, E in B6. Da bi dobili kar največ omega-3, jim dajmo jajca iz proste reje. Jajca naj bodo domača, ne kupljena, ker so slednja polna kemikalij. Če nimate druge možnosti, kot da psu dajete kupljena jajca, mu ne dajte lupine.
Sadje in zelenjava
Sadje in zelenjava naj bosta dopolnilo. Zelenjavo ali sadje moramo najprej zmleti v sokovniku ali v predelovalcu hrane ali ju obdelati s paro. Psi ne bodo izkoristili hranil iz zelenjave, če je prej ne bomo fizično predelali. Temno zelena listnata zelenjava ima veliko vitamina B. Zrele plodove psi lažje prebavljajo in tudi vitaminov imajo ti več. Psu lahko damo tudi krmna hranilna zelišča, na primer koprive, spirulino in alfaalfo, ki imajo visoke vsebnosti vitaminov in mineralov.
KDAJ HRANITI?
Večina ljudi hrani pse enkrat do dvakrat dnevno. Izjema so mladički do šestih mesecev, ki jedo tudi do trikrat dnevno. Enkrat tedensko psa lahko tudi postimo, saj je dober imunski sistem povezan s črevesjem.
KOLIKO HRANITI?
Psu dajmo dva do tri odstotke njegove idealne telesne teže. Če je bolj aktiven, pa nekaj več. Če lahko občutimo rebra, vidimo jih pa ne, ima pes ustrezno telesno težo. Pazimo tudi na uravnotežen vnos kalcija v telo. Če se sklepi začenjajo debeliti, potrebuje več kalcija.
DOBRONAMERNI NASVETI
- Kalcij in fosfor morata biti v razmerju 1 : 1. Meso ima veliko fosforja, kosti imajo veliko kalcija, ribe, jajca in želodčki imajo uravnoteženo razmerje.
• Organsko meso ne sme preseči 15 % prehrane. Jetra dajte psu enkrat na teden (ali več majhnih obrokov na teden) in poskusite poiskati organski vir, če je mogoče, ker jetra čistijo strupe iz telesa.
• Hranite jih s piščančjimi nogami, govejim sapnikom, repi, pljuči, ledvicami, testisi in piščalmi. Goveji sapnik, piščančje in puranje noge se nalagajo v naravnem hondroitinu in glukozaminu, ki pomagajo graditi zdrave sklepe.
• Če jim dajete svinjino ali losos, meso zamrzujte dva tedna pred hranjenjem, da zmanjšate tveganje za parazite.
• Živali ne dajte kakršnihkoli kuhanih kosti. Zaradi optimalne varnosti nadzirajte obroke.
