»Najbolj naravno gnojilo, kar jih obstaja. Narava ga je ustvarila zato, da pognoji rastline, midva ga zdaj v zgoščeni obliki proizvajava, ker smo rodovitno zemljo tako uničili, da jo moramo popraviti,« pravi Metka Reiser, ki z možem Frankom prideluje črno zlato Vermipur – univerzalno gnojilo za vzgojo naravnih, zdravih rastlin, ki je 100 % humus deževnikov.
Iz tujine sta prišla v Slovenijo, da bi kupila zemljo, in to sta tudi storila. V Metavi, med Duplekom in Malečnikom, sta si postavila ekološko hišo iz slame. »Tu, kjer imava sedaj zemljo, je ta glinena, zato je nisva mogla prekopati. Nato sva se začela izobraževati z željo, da bi jo razrahljala,« razlaga Reiserjeva. Po dobrem letu sta prišla do spoznanja, da zemljo razrahlja deževnik in tukaj se je rodila ideja črnega zlata. Projekta sta se lotila s prevažanjem gnoja in letom dni nabiranja deževnikov, saj ti živijo v gnoju, kjer je mrtva organska materija. »Počakati je treba, da je gnoj predelan, ker v vročem ne morejo preživeti, saj jih temperatura uniči,« pojasnjuje. Čez čas sta že dobro vedela, kako mora gnoj izgledati in kje so. Tako sta nabrala okoli 100 tisoč deževnikov, danes pa jih imata že približno 500 tisoč.
Obstaja več vrst deževnikov, ki delajo dober kompost. »Nekateri deževniki delajo bolj vlažen kompost, drugi bolj suhega, eni se hitreje razmnožujejo, drugi pa so večji in več kakajo. Konec koncev je najboljša kombinacija različnih deževnikov,« razlaga Reiserjeva. Prav tako je potrebno najti ravnovesje med hrano in število deževnikom, saj se jih ne sme preveč hraniti. »Pridelujejo pa vse v prisotnosti kisika, zato je ekološko. Edina težava je, da so počasni. Zato: več kot jih je, več predelajo,« pojasnjuje.
Po štirih letih je njuna zemlja rodila »vse živo« z manj zalivanja. Zaenkrat je humus primeren za urbana naselja z lončnicami, imata pa namen iti še naprej, do kmetov. Trenutno se lahko njun 100-odstotni humus deževnikov kupi v petih različnih pakiranjih. Za največjo, šest litrsko pakiranje pa je potrebno odšteti okoli 12 evrov.
