Če želimo postati ali početi nekaj kar si želimo in nam to nikakor ne uspeva oziroma se ne zgodi, je potrebno najprej pregledati kakšne laži si govorimo, pa se tega niti ne zavedamo.
Nič v življenju se ne bo obrnilo na bolje, če bomo samo čakali. Na boljše čase in to z istimi prepričanji, ki smo jih imeli do sedaj. Ko odraščamo, se naučimo verjeti v toliko omejitev, da se čez nekaj časa tudi uresničijo. Sami sebe lahko slišimo govoriti stvari in jih sprejmemo kot resnico. V resnici lahko gre za napačna prepričanja, ki so se spremenila v našo resnico. Dokler se oklepamo te velike laži, to je »resnice« teh napačnih prepričanj, ne moremo postati človek, ki se mu dogajajo čudeži. Naštela bom nekaj najbolj pogostih prepričanj, ki jih imamo. Bolj kot se jih oklepamo ter prepričujemo sebe in druge, da predstavljajo »resnico«, bolj pripomoremo k temu, da bo ta »resnica« zavirala dotok resnične spremembe v življenju.
NE MOREM POMAGATI, ČE SEM, KAKRŠEN SEM. ZMERAJ SEM BIL TAK. To poslušam vsak dan. Ljudje mi tožijo in se v isti sapi čudijo, zakaj se jim nikoli ne zgodi določena sprememba. Namreč, če verjamemo, da moramo vedno ostati takšni, kakršni smo bili do sedaj, se upiramo rasti. Pa kakršnakoli že je naša osebnost, znebiti se moramo občutka, da proti temu ne moremo nič. Ko jih vprašam, zakaj mislijo, da so takšni in takšni, navadno odgovorijo, da so se taki že rodili. Sledi cel kup izgovorov zakaj nečesa ne morejo doseči. Vse se da, če se hoče, le misli o sebi je potrebno spremeniti in se nehati izgovarjati. Potrebno se je zavedati, da imamo moč, s katero si lahko ustvarimo kakršnokoli spremembo v življenju.
TAKŠNA JE MOJA NARAVA, PODEDOVAL SEM JO IN NE MOREM JE SPREMENITI. Prav takšen sem kot oče, nimam posluha po babici, tudi ta ni zmogla zadeti nobene note, tudi bratje in sestre so slabi v matematiki, to je v družini. Takšne trditve zelo pomagajo ustvarjati veliko laž. Določena sprememba ni možna, ker začenjamo verjeti, da smo določene stvari podedovali, da se to prenaša z geni in da moramo pač vzeti kot je in potegniti najboljše iz tega. Epigenetika govori, da je možno spremeniti tudi podedovane vzorce. Običajno je prav to, česar si želimo, pa mislimo, da ne moremo doseči, naš izziv v življenju. In morda se ne zavedamo, ampak na dušni ravni smo si zadali, da ga bomo presegli. Samo poglejmo okrog sebe. Svet je poln ljudi, ki so presegli omejitve svojih genov. Na nas je, da se zavežemo temu novemu cilju.
MOJO OSEBNOST OBVLADUJETA KEMIJA IN PRESNOVA. To je tudi ena debela laž, ki jo poslušam iz dneva v dan ... govorijo kako se v določenih ljudeh pojavljajo isti encimi, torej predebeli ljudje imajo encime za debelost, sramežljivi plahe encime, ki so del njihove kemijske sestave … obiskali sta me dve sestri; ena je bila precej močnejša in jedla pol manj od druge, ki je bila zelo vitka in tudi jedla je precej več. Vprašala sem ju, kakšna je tvoja predstava o prehrani in postavi? Vitka je rekla, da lahko poje karkoli in se ne more zrediti, da tako že od nekdaj razmišlja. Tudi, ko se pogleda v ogledalo, si reče, kako dobro postavo ima, v glavnem, vedno nekaj pozitivnega. Ko sem vprašala močnejšo, je rekla, da se za vsak grižljaj hrane vznemiri, ker ve, kakšne bodo posledice in kam se ji bo zopet obesilo. Pravi da se v ogledalo sploh ne gleda več, ker ima slabo mnenje o sebi in ravno to je problem. Misli lahko redijo, lahko pa hujšajo.
Večkrat si ponovite, da ste čudež. Meni to zelo pomaga. To si ponavljajmo znova in znova, dokler si trdno ne zasidramo v zavest. Nase glejmo z globokim spoštovanjem. Čudeže ustvarjamo takrat, kadar se zavedamo, da smo že čudež. Ko spoznamo in resnično začutimo ta čudež, ki smo mi sami, se začnemo zavedati, da nemogoče ne obstaja. Da se nam ni treba zatekati več k izgovorom oziroma lažem in jih zamenjamo z novim zavedanjem.
Vanja Kreslin
