Moški se zadnjih nekaj milijonov let niso ravno pretegnili za zmenke. Vse do prihoda poljedelstva. A to še ne pomeni, da se je Darwin motil, ko je trdil, da je moška spolna tekmovalnost ključna v človeški evoluciji. Moški so res tekmovali med seboj, vendar ne na telesni ravni, temveč so tekmo prepustili semenčicam. Tako s svojimi odkritji presenečata raziskovalca Christopher Ryan in Cacilda Jetha. Kot dokaz za to pa ponujata velikost moškega penisa in mod.

Če so v ženski, ki ima ovulacijo, semenčice več kot enega moškega, te same tekmujejo med sabo, katera bo oplodila jajčece. Samice tistih vrst, pri katerih poteka takšno tekmovanje, običajno uporabljajo različne zvijače, s katerimi oglašujejo svojo plodnost, da privabijo več tekmecev. Njihovi izzivi segajo vse od seksi oglašanja, oddajanja vonjav do nabrekanja spolovila, ki se lahko obarva v prav vsak odtenek črtala za ustnice.

SEMENSKA TEKMA

Vse skupaj je malce podobno loteriji, pri kateri imajo samci z več srečkami več možnosti za dobitek. Od tod velikansko tvorjenje semenčic pri šimpanzih in bonobih. Pa seveda tudi teku čez ovire, saj žensko telo poskrbi za najrazličnejše obroče, skozi katere je treba skočiti, in trdnjavske jarke, ki jih je treba preplavati, da se pride do jajčeca – in tako izloča iz tekme semenčice, ki niso vredne zmage.

Nekateri raziskovalci menijo, da je tekma bolj podobna ragbiju, saj različne semenčice oblikujejo »moštva«, v katerih nekateri opravljajo nalogo oviralca, drugi tekača in tako naprej. Nagrada za zmagovalca je oploditev jajčeca. Vendar se tekma odvija na celični ravni, med celicami semenčic, bojišče pa je ženski razmnoževalni sistem organov. Moški primati, ki živijo v družbenih skupinah z več moškimi, kot denimo šimpanzi, bonobi in ljudje, imajo večja moda, spravljena v zunanjo mošnjo, dozorijo pozneje kot ženske in ustvarjajo več semenske tekočine. In v njej je večja koncentracija semenskih celic kakor pri primatih, pri katerih se samice običajno parijo zgolj z enim samcem v ciklu, kot je denimo pri gorilah, gibonih in orangutanih.

VELIKOST MOD PRIČA O ...

Na promiskuitetnost naše vrste kaže tudi razmerje med prostornino mod in celotne telesne mase. To lahko uporabimo kot merilo za prepoznavanje stopnje tekmovalnosti semenčic pri katerikoli vrsti. Vrste, ki spolno občujejo pogosteje, potrebujejo večja moda. Vrste, pri katerih s samico, ki ovulira, običajno občuje več samcev, pa potrebujejo – še večja.

Če ima neka vrsta cojones grandes, samci pogosto ejakulirajo s samicami, ki se parijo povprek z vsemi. Kjer pa se samice hranijo za gospoda Princa, imajo samci manjša moda glede na svojo celotno maso. Sovpadanje razposajenih samic in velikomodnih samcev po vsem sodeč ne velja samo za ljudi in primate, temveč tudi se mnoge druge sesalce, pa tudi za ptice, metulje, plazilce in ribe.

Pri gorilah, kjer zmagovalec pri parjenju pobere vse, samci tekmujejo med seboj, da bi videli, kateri bo dobil ves plen. Zato razbohoten penis odraslega goriljega samca, ki tehta približno dvesto kilogramov, meri komaj kaj več kot palec, njegova moda pa so velika približno kot fižolčki, pa še ta so spravljena v notranjosti telesa. Petdesetkilogramski bonobo pa ima penis trikrat daljši od gorile, moda pa velika kot kokošja jajca vrste XL.

VEČ SODELOVANJA

Ker pri bonobih vsakdo dobi nekaj »sladkega«, se tekmovanje dogaja zgolj na ravni semenske celice, ne pa na ravni posameznega samca. Čeprav vsi bonobi veselo seksajo, ima glede na zakonitosti biološke reprodukcije vsak mladič zgolj enega biološkega očeta. Se pravi, da je tekma še vedno tekma – kako spraviti svoje gene v prihodnost –, le da se dogaja na drugačnem igrišču. V haremskih poliginih skupnostih, kakršne so pri gorilah, se samci pomerijo med sabo, še preden se začne spolnost. Pri tekmovanju semenčic pa se celice stepejo »tam noter«, tako da se samcem ni treba mlatiti »tam zunaj«. Namesto tega se samci rajši mirno družijo drug z drugim, zaradi česar so skupine lahko večje, sodelovanja je več, razlogov za spore pa manj. To tudi pojasnjuje, zakaj noben primat, ki živi v skupinah, kjer je več samcev, ni monogamen. To se pač ne bi obneslo. Raziskovalca Christopher Ryan in Cacilda Jetha o tem podrobneje razpredata v knjigi Seks ob zori; predzgodovinski izvori moderne spolnosti.

Eva Majnik