Končno manj omejitev in prvi malo bolj topli sončni žarki so minuli vikend marsikoga pognali v naravo. V hribe, v gozd, na toplo in na sonce torej. A zime še ni konec. Sedaj uživamo v toplem vremenu, kaj pa sledi? Ali so za nas boljše toplejše ali bolj mrzle zime?
Po mnenju dr. sc. Ksenije Zaninovič, vodje službe za klimatološke raziskave in uporabno klimatologijo DHMZ-ja, imajo tople zime prednosti in slabosti.
Za
Če temperature niso pretirano nizke, ni škodljivih posledic za zdravje. Ni ozeblin in splošne podhladitve (hipotermije), kar ima lahko za posledico tudi smrt. Nizke temperature in neugodne vremenske razmere preprečujejo pogoste izhode in bivanje na prostem, kar avtomatsko pomeni tudi manj vitamina D, sončnega vitamina, ki ga telo potrebuje za pravilno delovanje. Več kot smo na soncu, boljše je, ampak ko se otopli, se avtomatsko dogaja, da gremo ljudje ven, na sonce. Takrat tudi bolj uživamo na sprehodih, v aktivnostih in obveznostih na prostem. Še bolje je, če je takrat sončno, pa dobimo tudi dovolj vitamina D. Neugodne vremenske razmere včasih spremlja še strah pred padci na ledu, zlomi in se zato še dodatno zapremo med štiri stene.
Osebe s kroničnimi srčno – žilnimi in dihalnimi obolenji, naj se izogibajo nizkim temperaturam v zgodnjih jutranjih in poznih večernih urah; ko so temperature zmerne, zanje ni omejitev. Ko so temperature nizke, se ne priporočajo težka fizična dela na prostem in vse aktivnosti, ki spodbujajo težko dihanje.
Večplastno oblačenje ob zelo hladnem vremenu je nekaterim odveč in neprijetno in se nizkim temperaturam ne znajo prilagoditi. Priporočljivo je, da si nadenemo nekaj slojev toplih oblačil, po možnosti iz materiala, ki zadržuje toploto (volna, polipropilen, svila). Zunanji del oblačila (plašč, jakna) naj bo neprepusten, v primeru, da nas dobita veter ali dež. Glavo zaščitimo s kapo, ki pokrije oba ušesa, nadenemo si rokavice, usta pa pokrijemo s šalom, da bi preprečili direktno vdihovanje hladnega zraka. To je še zlasti pomembno pri tistih, ki imajo težave s srcem in ožiljem ter dihalnimi potmi.
Proti
Številni dokazi govorijo v prid nizkim temperaturam. Koristijo zdravju a se tega marsikdaj le ne zavedamo. Bivanje na hladnem krepi odpornost organizma v boju proti infekcijam. V hladnem se namreč obrambne celice množijo, pozitivni učinki pa delujejo na fizično in na mentalno zdravje. Um je bolj bister. Pri visokih temperaturah možgani pospešeno kurijo glukozo, kar neugodno vpliva na kognitivne sposobnosti. Svež zimski zrak je prav nasprotno, dober ker krepi spomin, za dojemanje, za odločitve. Lažje se diha, ker nizke temperature prečiščujejo zrak alergenov in raznih kemijskih delcev, imunski sistem pa se na nizkih temperaturah krepi. Deluje kot naravni anestetik oziroma kot krioterapija – metoda, ki v zaprtih prostorih, pri zelo nizkih temperaturah pomaga izčrpanemu organizmu, obnavlja poškodbe, zmanjšuje otekline.
Na hladnem hitreje kurimo kalorije, ker porabimo več energije, da ohranimo normalno telesno temperaturo, ki je 36,7 stopinj. Hlad kuri rjave celice rjave maščobe, ki jih ohlajeno telo troši, da bi se zagrelo.
Hladen zrak omogoča boljši spanec, pa tudi dolgoživost. Znanstveniki z univerze v Michiganu so na osnovi proučevanja črvov ugotovili, da izpostavljenost hladnemu pripelje do sprememb v genskem zapisu, ki jim podaljšujejo življenje. Raziskave Scripps Research Inštituta pa so pokazale, da miši, ki imajo nižjo telesno temperaturo, živijo za 20 odstotkov dlje. Znanstveniki univerze Stony Brook so ugotovili, da klapavice v španskih vodah živijo samo 29 let, medtem ko tiste v Rusiji lahko živijo celo 200 let. Kljub vsemu ne gre za ljudi, ampak za živali. Študije univerze Harvard so pokazale, da hladne temperature spodbudijo prekrvavitev krvnih žil, ker jih hladno vreme oži in tako spodbudi kri, da se hitreje pretaka skozi. Prenizke temperature so eden od dejavnikov tveganja za srčno kap, prav zaradi zožitve žil in dviga krvnega tlaka, zato naj bodo osebe s kroničnimi boleznimi kljub semu bolj pazljive.
Povzeto iz revije Doktor u kuči (2018).