Marsikje po svetu je dremanje nekaj povsem običajnega in nima nič skupnega z lenobo. Če se ob koncu tedna radi spravimo na kavč ali v posteljo, to ni nič narobe. Dremež je zdrav in je sestavni del cirkadiani ritma. Kratek počitek nas napolni z močjo in poskrbi, da smo dlje budni in bolj učinkoviti pri delu. Apple in Google sta le dve znani med številnimi svetovnimi podjetji, ki omogočajo zaposlenim, da po kosilu za kratek čas zadremajo. Študije potrjujejo, da dremež izboljša zavedanje in produktivnost.
Študija Univerze Kolorado Boulder ugotavlja, da otroci, ki po kosilu ne spijo, popoldne niso tako veseli ali razigrani; bilo so bolj plašni in manj sposobni reševanja težav v primerjavi z otroki, ki so redno dremali. Raziskava Univerze Berkeley potrjuje, da se otroci, ki po kosilu redno spijo, bolje učijo in imajo boljši spomin. Isto velja za odrasle. Zakaj je spanec ključen? Ker daje možganom ponovni zagon in jih osveži z novim prostorom.
Ljudje smo navajeni spati v enem kosu, a naša telesa so programirana za dve obdobji intenzivnega spanja: v zgodnjih jutranjih urah, od druge do četrte ure, in popoldne, med eno in tretjo. Opoldanski val zaspanosti ni posledica vročine ali obilnega kosila, ampak popoldanske mirujoče faze v naši fiziologiji, ki zmanjšuje reakcijski čas, spomin, usklajevanje, razpoloženje in budnost.
Po mnenju strokovnjakov deset do dvajset minut zadošča, da osvežimo um in dvignemo raven energije in zavedanja. Takšno spanje ni globoko in nam zato ni težko vstati in se vrniti v dnevni ritem. Težje bo, če bomo počivali eno uro. A ura dremanja pomaga dvigniti spomin. Daljše dremanje, ki traja uro in pol, je priporočljivo za ljudi, ki ponoči ne spijo dovolj. Izboljšuje čustveni spomin in dvigne ustvarjalnost. Dremanje je dobrodejno za fizično in mentalno zdravje; ni odveč, da dremljete vsak dan. Dobro pa ni, da na račun dremanja ponoči spimo manj.
10–20 minut – to je dremež za moč, čas, ki dvigne zavedanje in energijo. V tem času smo običajno v NREM spanju (ne-hitrih očesnih premikov), iz katerega se lahko hitro prebudimo in z lahkoto spravimo na noge.
30 minut – ta dolžina lahko vpliva na željo po še več spanja, kot pri mački, ki dremucka in dremucka. Učinki pol urnega dremeža se pokažejo pol ure zatem, ko smo zbujeni.
60 minut – ta dolžina spanja dokazano izboljšuje spomin, zlasti obrazov ljudi. Toliko časa kot spimo, se običajno 'prebujamo', vendar smo kasneje bistveno bolj učinkoviti kot pred dremežem.
90 minut – ta čas spanja vključuje vse faze spanja, NREM in REM, ter izboljšuje čustveni spomin in vpliva na ustvarjalnost.
Smo škrjanec ali sova?
Da bi določili najboljši čas za spanje, je dobro, da vemo, kakšen je naš kronotip. Kdaj bi vstali in šli spat, če bi si lahko prosto urejali dan? Če smo škrjanec, običajno vstanemo ob 6. uri in gremo spat okoli devete ali desete zvečer. V tem primeru bi potrebovali dremež med eno in pol drugo popoldne. Če smo sova, gremo spat po polnoči in se zbudimo okoli osme ali devete ure zjutraj. Popoldanski dremež nam prija med drugo in pol tretjo.
