Če ste kot večina, potem najverjetneje dnevno pojeste 3 glavne obroke, med njimi pa prigrizke. Načeloma je to dober način prehranjevanja, ampak govorimo »načeloma«. Najpomembneje je zadovoljiti telesne potrebe, ki se od posameznika do posameznika razlikujejo. Nekdo, ki cel dan sedi, potrebuje manj hrane od nekoga, ki je profesionalni športnik.
Lakota in metabolizem se razlikujeta med ljudmi, zato je pri pogovoru o prehrani pomembno upoštevati številne dejavnike, da bi odkrili, kaj najbolje ustreza nekomu. Število obrokov je tako odvisno od urnika, nivoja aktivnosti, količine energije in seveda od lakote. Nekateri ne marajo velikih obrokov in tako raje jedo večkrat po manjše količine. Medtem ko drugi prisegajo na 3 obroke, v času med njimi pa posežejo po prigrizku ali dveh. Noben izmed naštetih primerov ni napačen in za določene posameznike deluje odlično.
Zanimivost
Izvor 3 glavnih obrokov je zelo zanimiv. Angleški pomorščaki, ki so odkrivali in naseljevali Ameriko, so bili mnenja, da so bolj civilizirani od domorodcev. Slednji so jedli takrat, ko so bili lačni, Angleži pa so si postavili omejitve in prehranjevanje omejili na 3 glavne obroke. Čigav način je bil boljši, presodite sami. Ukalupljanje pa vsekakor nikoli ni bil najboljši način za nič, kaj šele za prehranjevanje.
Kdaj jesti?
Najpomembneje je spoznati svoje telo in njegove potrebe. Ta preizkus lahko pričnemo tako, da jemo na vsake 3 do 4 ure. Od te začetne točke pa pričnemo opazovati raven lakote. Če spoznamo, da postanemo lačni še predno minejo 3 do 4 ure, potem od tega časa odštejemo 1 uro. V primeru, ko oseba ne čuti lakote niti po 4 urah, pa naj do naslednjega obroka doda še 1 uro. Prehranjevanje na vsake 3 do 4 ure med drugim tudi ohranja zdravo raven sladkorja v krvi in trebuhu pomaga prebaviti hrano, kar se da učinkovito.
Čeprav se bodo prehranjevalne navade iz dneva v dan spreminjale in noben dan ne bodo popolnoma enake kot prejšnji, je urnik prehranjevanja zagotovo koristen. Telo se bo z njim navadilo na čas prehranjevanja in tako se bo tudi občutek lakote slej kot prej prilagodil urniku. Le-tega pa seveda prilagodite svojim telesnim potrebam.
Kvaliteta
Manj, kot je hrana predelana, boljša je za vas in vaše zdravje. Telesu zagotovite veliko vlaknin, ki jih vsebuje sadje, zelenjava, oreščki, stročnice in semena. Kvalitetne beljakovine vas bodo dlje časa nasitile, medtem ko bodo zdrave maščobe zagotovile dolgotrajno energijo. Pri ogljikovih hidratih pa pazite, da ti ne bodo samo v obliki sladkorjev.
Kvantiteta
Tudi če je hrana zdrava, bo v prevelikih količinah negativno vplivala na vaše zdravje. Pri prehranjevanju se osredotočite na sadje in zelenjavo, beljakovine in ogljikovi hidrati pa naj predstavljajo le podporo. Sadje in zelenjava bi po mnenju številnih strokovnjakov morala predstavljati kar polovico vsakega krožnika, beljakovine in ogljikovi hidrati pa vsaki po četrtino. Ne pozabite pa, da četudi je vaša želja izguba kilogramov, nikoli ne posezite po stradanju. Prehranjujte se normalno, le razporeditev beljakovin, maščob in hidratov nekoliko spremenite.
